Forum Triglavskega narodnega parka

v\:* {behavior:url(#default#VML);} o\:* {behavior:url(#default#VML);} w\:* {behavior:url(#default#VML);} .shape {behavior:url(#default#VML);} 72 544x376 Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Navadna tabela"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-priority:99; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin:0cm; mso-para-margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:10.0pt; font-family:"Times New Roman","serif";} Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) je v začetku jubilejnega leta sklical forum zainteresirane javnosti, ki se ga je udeležilo nekaj več kot 70 predstavnikov prebivalcev in vseh, ki delujejo na zavarovanem območju. Glavne teme so bile izvajanje načrta upravljanja, usmerjanje obiska in rekreacijskih dejavnosti ter financiranje parkovnih skupnosti. Forum je potekal tudi v znamenju obeleževanja 100-letnice podpisa pogodbe o ustanovitvi Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka (TNP). Forum je skladno z Zakonom o Triglavskem narodnem parku način razprave med prebivalci zavarovanega območja in vsemi, ki so pri svojem delu in udejstvovanju povezani z njim. Direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik je po zaključku foruma povedal: "Forum je priložnost, da zainteresirani deležniki skupaj razmišljamo in oblikujemo smer dolgoročnega razvoja edinega narodnega parka v Sloveniji. Ob 100-letnici podpisa pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, je ključno vprašanje: kako si želimo, da se nas bodo generacije čez naslednjih 100 let spominjale?" Potočnik je še dodal, da JZ TNP z izvajanjem javne službe, različnih projektov in programov ter s sodelovanjem z drugimi sektorji vsakodnevno izvaja aktivnosti za varstvo narave in boljše sobivanje človeka z naravo. Zato je forum namenjen našim razmišljanjem o dolgoročni prihodnosti s skupnim ciljem, da je obstoj narave ključen za naše delovanje. Forum je potekal na Jesenicah v dvorani Kolpern, ki je del muzejskega območja Stara Sava. Podžupanja Občine Jesenice, občine gostiteljice foruma, Tina Repovž je v uvodu pozdravila vse ljubitelje narave in gora in se vsem zahvalila za varovanje naravne dediščine. V nagovoru je izpostavila, da forum omogoča izmenjavo mnenj in je hkrati tudi priložnost za načrtovanje trajnostne prihodnosti. Udeležencem foruma so zaželele dobro sodelovanje na forumu tudi županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan, podžupanja Občine Bohinj Monika Ravnik in podžupanja Občine Gorje Danijela Mandeljc. Bojan Dejak, predsednik Sveta JZ TNP, je izpostavil: "Forum je prostor za raznolika mnenja, poglede in razmišljanja. Danes so aktualne teme tiste, s katerimi tlakujemo razvoj in obstoj parka v prihodnjem stoletju. Svet zavoda je predlagal tri ključne teme, ki so pomembne za varstvo narave danes in jutri: poročanje o izvajanju načrta upravljanja, predlog akcijskega načrta usmerjanja obiska in rekreacijskih dejavnosti v TNP in postopek priprave akcijskega načrta za sofinanciranje projektov parkovnih skupnosti." Po Dejakovih besedah je usklajevanje različnih interesov v prostoru zahtevno, tudi časovno, a to prinaša najbolj učinkovito izvajanje na terenu. Raznolikost mnenj prispeva tudi k boljšim rešitvam v prostoru Rdečo nit foruma je predstavljala obeleževanje 100-letnice podpisa pogodbe o ustanovitvi Alpskega varstvenega parka. V moderirani razpravi so udeleženci predstavljali svoja stališča, izkušnje in pričakovanja o preteklem upravljanju najstarejšega in največjega zavarovanega območja v Sloveniji ter o prihodnosti. Udeleženci so v razpravah izpostavili vrsto različnih tem, med njimi upravljanje z volkom ter s tem povezano kmetovanje, upravljanje pohodnih poti, urejanje trajnostnega prometa, visokega števila obiskovalcev, upravljanje z vodami ter vključevanje kulturne dediščine. Udeleženci foruma so tudi aktivno razpravljali o predlogu Akcijskega načrta usmerjanja obiska in rekreacijskih dejavnosti v Triglavskem narodnem parku ter o financiranju parkovnih lokalnih skupnosti, kar je bilo na forumu tudi predstavljeno. Podrobnosti razprav bodo tudi v zapisniku, ki ga pripravi JZ TNP. Predlog Akcijskega načrta usmerjanja obiska in rekreacijskih dejavnosti v Triglavskem narodnem parku Na forumu je JZ TNP predstavil postopek priprave, trenutne faze usklajevanja in vključevanja deležnikov pri pripravi predloga Akcijskega načrta usmerjanja obiska in rekreacijskih dejavnosti v Triglavskem narodnem parku. Načrt naslavlja aktualne izzive obiska in prometa v TNP z namenom doseganja naravovarstvenih ciljev. Usmerjanje obiska je dinamična naloga, ki se vsako leto nadgrajuje in je predmet novih spoznanj, praks, rešitev in tehnologij. In je tudi skupna naloga vseh pristojnih organizacij in inštitucij na tem območju. Številke o obisku TNP so vsako leto višje: dnevni obisk, motorni promet, obseg ležišč in nočitev, rekreativne dejavnosti na prostem itd. V obdobju 2014-2018 se je motorni promet na nekaterih delih TNP povečal za več kot 100 odstotkov. Brez ukrepov pričakujejo, da se bo promet povečeval za 5-6 odstotkov vsako leto. Območje Julijskih Alp ima sprejeto prometno strategijo, ki poudarja pomen trajnostne mobilnosti kot ključnega dejavnika izboljšanja prometne ureditve v prostoru. JZ TNP je v preteklih letih aktivno sodeloval pri financiranju brezplačnih avtobusnih prevozov, nakupu električnih vozil in spodbujanju rabe sredstev trajnostne mobilnosti, še posebej v visoki turistični sezoni. Od leta 2008 do 2022 se je povečalo število ležišč na vplivnem območju TNP za več kot enkrat - od 23.142 do 48.876 ležišč. Pri tem pa je njihova zasedenost izrazito sezonska. Pri tem JZ TNP izpostavlja tudi razmerje med številom ležišč in številom prebivalcev. Med občinami izstopata Bovec in Bohinj, razmerje se je od 2008 do 2022 poslabšalo (razmerje med ležišči in lokalnimi prebivalci je v Bovcu 1 : 2,19, v Bohinju pa 1: 1,69). K obremenitvam območja prispeva tudi število dnevnih obiskovalcev, ki se povečuje. Vse to pa vpliva na naravo, prebivalce in doživljanje narave. V JZ TNP so v sodelovanju s predstavniki različnih deležnikov na podlagi podatkov pripravili načrt ukrepov. Temeljni namen akcijskega načrta je, da se usmerjata obisk in rekreacija v TNP tako, da se ohranja naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, obiskovalcem omogoči kakovostno doživljanje narodnega parka, prebivalcem zagotavlja nemoteno bivanje, razvojne priložnosti in trajnostni razvoj ter blaži vpliv obiska na podnebne spremembe. Skupno so pripravili ukrepe na 10 prednostnih področjih, v pripravi pa sta organizacija izvajanja in finančni načrt. Dokument bo nato posredovan v javno razpravo. Akcijski načrt za financiranje parkovnih lokalnih skupnosti Akcijski načrt je enoletni program, ki vključuje vsebinski in finančni obseg projektov parkovnih občin. Grez za že utečen proces, ki temelji na predlogih občin. Proces priprave je opredeljen z Zakonom o Triglavskem narodnem parku, Načrtom upravljanja za Triglavski narodni park ter z Uredbo o merilih in kriterijih za spodbujanje in financiranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku. Sredstva so zagotovljena na posebni proračunski postavki v finančnem načrtu Ministrstva za naravne vire in prostor za skupno osem parkovnih občin. Občine, ki predlagajo projekte, morajo izkazati skladnost z razvojnimi usmeritvami, ki jih opredeljujejo zakonski in podzakonski akti (med njimi so zagotavljanje ustrezne komunalne opreme in gospodarske javne infrastrukture; podpora nadstandardnemu razvoju družbenih dejavnosti; podpora nadstandardnemu izvajanju državnih lokalnih javnih služb; ohranjanje delovnih mest; spodbujanje dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju poseljenosti). Sredstva so omejena na eno leto in niso prenosljiva, zato je pomembno, da občine dobro načrtujejo projekte, ob tem pa zagotovijo vso potrebno dokumentacijo za izplačilo sredstev. Ustrezni projekti, ki jih predlagajo občine skladno z vsemi zahtevami in imajo priloženo vso potrebno dokumentacijo, so uvrščeni v akcijski načrt. Črpanje sredstev za izvedene projekte nato poteka na podlagi zahtevka in poročila o izvedbi projektov - izvedeni projekt na osnovi priloženih dokazil pregleda JZ TNP in izda izjavo o skladnosti z akcijskim načrtom.