POSNETEK ODDAJE
Dober dan, z vami sem Nataša Harej, pred nami je oddaja Triglavska sopotja. Tudi tokrat bo z nami Jana Lampe s Slovenske Karitas, Jana lep pozdrav. Lep pozdrav tudi tebi in vsem poslušalcem. Običajno v tem delu leta vsako leto spregovoriva o vaši veliki akciji Za srce Afrike, tudi danes bova, seveda tudi o ostalih vaših aktivnostih v Afriki. Ampak če začneva s samo akcijo Za srce Afrike, kako poteka letos, za kakšne namene zbirate denar? Tako je, letos izvajamo že 21. zaporedno akcijo Za srce Afrike, saj stiske v Afriki ostajajo velike, vse večje, v bistvu Afrika, v Afriki so tudi vse stvari z to globalno krizo držijo, poleg tega je vse več posledic podnebnih sprememb, suše, poplave, pa tudi vse več območij, kjer imajo konflikte, in tako se revščina poglablja. Po drugi strani je pa mednarodne pomoči vse manj. Na Slovenski karitas v tej akciji sodelujemo skupaj z našimi misijonarji, misijonarkami, ki delujejo v različnih afriških državah, pa tudi z lokalnimi Karitas in od njih smo tudi letos dobili številne prošnje za pomoč, seveda s področja oskrbe s hrano, vodo, zdravstva, šolstva pa tudi omogočanja dela. Tukaj gre predvsem za gradbene projekte, se pravi izgradnjo šol, izgradnjo zdravstvenih centrov, izgradnjo vodnjakov. Podpiramo pa tudi v bistvu nakupe hrane, tako za podhranjene otroke kot pa tudi za vsakodnevno šolsko malico, ker je to za številne otroke edini obrok v dnevu in tudi misijonarji povejo, da jim ta malica res ogromno pomeni in s tem imajo tudi dobre učne rezultate. Tako da letos smo dobili prošnje za pomoč v hrani še naprej v Srednjeafriški republiki, kjer pomagamo že več kot desetletje. Tam je v bistvu država, ki še izmero konflikt, revščine je veliko, tudi podhranjenosti. Včasih se na žalost zgodi, da tudi kakšnega otroka starši prepozno pripeljejo v zdravstveni center in izgubi življenje. Po drugi strani so pa sestre usmiljenke, ki tam delujejo, res hvaležne Sloveniji, akciji Za srce Afrike, za to pomoč, da lahko vsakodnevno rešujejo življenja. Za pomoč pri nakupu hrane za podhranjene so nas prosili tudi v Burundiju, v kraju Kiguhu. Tam imajo tudi sestre zdravstveni center. Ta zdravstveni center je bil v bistvu obnovljen s pomočjo akcije Za srce Afrike. Jaz sem videla, kako je prej izgledal. Zgrajena je nova porodnišnica, prej je bila mala sobica v starem delu. Zdaj ima pa res dostojne pogoje in tukaj se pomaga tudi podhranjenim otrokom in so nas prosili za pomoč, ker Burundi ima tudi veliko politično krizo, pa tudi so v takem malem konfliktu, meje države so zaprte, cene hrane naraščajo, seveda trpi pa vedno mali človek, revni ljudje, ki že prej so si težko privoščili hrano, zdaj pa še toliko teže. Zato bomo tudi pomagali tem kritično podhranjenim otrokom, ki jih pripeljejo v ta zdravstveni center v Kiguhu. V tem letu smo s preteklo akcijo zgradili nov vrtec in tudi začeli z gradnjo nove osnovne šole v kraju Muhvazi v Burundiju v sodelovanju z našo misijonarko sestro Vesmo Hiti. To je bil v bistvu naš lanskoletni največji projekt. V letošnjem letu ga pa zaključujemo, da si mogoče poslušalci samo predstavljajo. Ena taka gradnja stane 350 tisoč evrov, te šole in vrtca, ampak seveda je pa neizmernega pomena za prihodnost otrok na tem revnem območju Burundija. Tudi starši se zelo zavedajo danes, kako je pomembna izobrazba za otroke v Afriki, ki včasih so mogoče bolj želeli, da so njihovi otroci pastirji in tako dalje, da so dekleta doma, danes si pa zelo želijo, da hodijo v šolo, da so izobraženi, da pridejo do nekega poklica, se tega zavedajo, tako da so bili tudi starši vključeni v to gradnjo in bojo še naprej. 150 staršev, domačinov, ki živijo tam, vsakodnevno pomaga pri gradnji in tudi s tem seveda zaslužijo za svoje preživetje. Potem bomo v tem letu še zgradili štiri dodatne učilnice šole v Njangungu v Burundiju. Tam smo že v letu 2017 zgradili 12 učilnic, ampak število otrok je res veliko, prebivalstvo tudi narašča in tako nas je ravnatelj šole prosil še za dodatne učilnice, zato da se tudi seveda kvaliteta pouka izbolj. Si predstavljate, da je sto otrok v enem razredu, se je zelo te te veliko, veliko nau. Tudi v Ruandi bomo zgradili v kraju Birambo nov internat za 200 deklet. To je pa tudi zelo pomembno, ker velikokrat srednje prihajajo iz oddaljenih krajev, hodijo dve uri in ponaprej je no, preden pridejo domov, in tako so dekleta nasilja pogosto in so ti internati zelo pomembni. Zdaj, zelo je vzgoje, discipline, več časa imajo za učenje in so nas prosili tukaj. Jaz sem bila letos v juniju v tej šoli, srednja tehnična šola v Birambu je in zdaj so začasno kar v eno učiljem, to so postavili pograde, te punce so tako, lahko rečem, ena zraven druge kot sardelce. To ni dostojno, to ni na dolgi rok, zato je res prišla ta prošnja, da dajo dostojne pogoje dekletom. V Ruandi bomo tudi zgradili eno vrtino za pitno vodo, tam na jugu države, za 300 družin pa tudi opremili center za poklicno usposabljanje. Tega smo pa tudi podprli v sosednji Ugandi, v kraju Rošuko. V Ruandi tudi izvajamo večji ministrski projekt. Projekt, ki ga sofinancira naše Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki podpira 300, 3500 storijevnih družin z učenjem boljših kmetijskih praks, dobijo tudi koze, semena, motike, so vključene v varčevalne skupine in svet ponakaj. Tudi ta projekt sofinancira, kar je pa zelo pomembno, bomo v sklopu tega projekta letos izvrtali tri vrtine za vodo skupaj z namakalnim sistemom. Jaz sem tudi vlatan in tam je ogromna suša in zaradi tega tudi ogromna lakota. Vsi vidimo, kaj se dogaja v Sloveniji, ko je letošnje leto taka suša, kako je težko za kmete. Tukaj v Ruandi se pa večina ljudi na podeželju ukvarja s kmetijstvom. To je njihov edini način za preživetje in če se ves čas s tem sooča in to je bila velika, velika prošnja tega prebivalstva, ko smo pripravili projekt za te vrtine in namakalne sisteme. Pomagali bomo tudi v Keniji pri gradnji nove osnovne šole za 400 otrok, tudi, tudi sofinancira zunanje ministrstvo, potem tudi pomagamo v Bardarju, potem pa v sodelovanju s Karitas pomagamo otrokom z ulice s prehrano, psihosocialno pomočjo. V Etiopiji je res ogromno teh otrok na ulici, ki so ostali sami, tudi vojna je bila in tako. In so brez izobrazbe, brez vsega, brez hrane in njim je pomoč zelo komedna. To delamo v sodelovanju z našim veleposlaništvom v Adis Abebi. Sestre pa so nas na jugu Etiopije tudi prosile za vrtino za pitno vodo, za oskrbo šole in družin. Nadaljujemo tudi v Senegalu pa na Madagaskarju, kjer bomo skupaj zagotovili prehrano za redne šolske obroke za 640 učencev in obnovili dispanzer Manambunžu na Madagaskarju. Tam pa deluje naš misijonar Janez Misoč, ki pa je tudi domačin iz Jesenic. Tako da že lani smo podprli njegovo delo z izgradnjo dveh sob internata. Letos pa nadaljujemo z obnovo tega dispanzerja, se pravi to je tak mali zdravstveni center. Tako da vidite, prošenj smo dobili res ogromno in bomo res veseli vse solidarnosti Slovencev, ki boste v akciji Za srce Afrike priskočili na pomoč Slovenski karitas, še bolj pa seveda ljudem na terenu, najrevnejšim v Afriki, med katerimi je seveda največ otrok. Polovica ljudi v Afriki so v bistvu otroci, to je zelo mlado prebivalstvo in potrebno jim je pomagati, potrebno jim je dati možnost za boljšo prihodnost, šole. Najprej so lahko izvrževali, hkrati pa tudi osnovne življenjske potrebščine, kot sta pitna voda in hrana. Samo z enim vodnjakom, to sem velikokrat videla na terenu, tudi misijonarji so mi to povedali, ko se zgradi v vasi vodnjak, takoj se izboljša zdravje ljudi, ni več črevesnih bolezni, potem ni treba ženskam nositi težkih bremen ali pa otrokom delati. Letos sem tudi obiskala en tak vodnjak, vodovodni sistem, vodnjak, vrtino, ki smo ga zgradili v eni res oddaljeni vasi v Ruandi. Kakšna hvaležnost, tam je to čolano, od 2000 šolarjev, in da imajo pitno vodo sredi vasi in še za to šolo, imajo pitno vodo za pitje, za higieno, več časa za učenje in tako dalje. To je res ena velika hvaležnost vseh ljudi v Afriki. Vedno re: zahvalite se samo Sloveniji, ki nam pomagajo, da jim res prina nekaj upanja v res brezupnih situacijah in tudi sami, kot sem povedala, sodelujejo pa doma pri gradnja k nosilci tega razvoja. In s tem, ko so sami vključeni v gradnjo, delo, seveda tudi v prihodnosti bolj skrbijo za vse to gradnjo, za vse te hiše. Je pa tako, seveda, vse te zgradbe ne pomenijo nič, če se notri ne odvijajo tudi programi, zato bomo pa na Slovenski karitas, pa rekel, Nataša rekel, še več v nadaljevanju. V teh programih morajo biti tudi ljudje, mora biti kader in tako dalje. Če se sedaj ustaviva še pri akciji Za srce Afrike, kako lahko pomagajo tudi naši poslušalci in poslušalke? Nato pa bova spregovorili še o drugih načinih pomoči Slovenske karitas v Afriki. Vse prav lepo vabim, da darujete za akcijo Za srce Afrike. To je možno narediti seveda preko položnice, na voljo so tudi v naših župnijah, potem pa tudi v reviji Ognjišče. Lahko pa nas pokličete kar na Slovensko karitas, na 01, 3000, 59, 6000, vse informacije so tudi na naši spletni strani, lahko pa enostavno vzamete v roke telefon in napišete SMS-sporočilo AFRIKA 5 ali AFRIKA 10 na 1919 in s tem prispevate 5 oziroma 10 evrov za pomoč najrevnejšim v Afriki. Tukaj res iskrena hvala za vse vaše darove za srce Afrike. Če še kar ostaneva pri pomoči, ki jo Slovenska karitas nudi v Afriki, o dveh programih bova še spregovorili. Eden je Z delom do dostojnega življenja. Kako ta poteka? Ja, akcija Z delom do dostojnega življenja letos poteka tudi že 17. leto, ker res želimo ljudem omogočiti delo. Kot sem že omenila, so tukaj sploh na podeželju Afrike, večina malo ljudi se ukvarja z malim kmetijstvom, malim koščkom zemlje, ampak v podnebnih spremembah je to velikokrat premalo za osnovno preživetje teh družin. Tako da imamo sedaj preko slovenskih darovalcev, mesečnih darovalcev, lahko rečem kar botrov, ki podpirajo z mesečnim darom tam od 6 do 50 evrov recimo mesečno, nekateri tudi več, plačilo za delo revnih staršev na misijonih v Afriki, kjer delujejo naši misijonarji v Ruandi, v Burundiju, v Srednjeafriški republiki, na Madagaskarju, v Ugandi in drugje. In zgradili smo te šole, zdravstvene centre in tako dalje in ti domačini jih čistijo, urejajo okolico, pripravljajo hrano za podhranjene, so mogoče čuvaji in za to prejmejo približno evro, evro pa pol na dan, v mestih dva evra, da imajo za hrano, za plačilo šolanja otrokom, za zdravstveno oskrbo. Potem pa tudi, da počasi kupijo kaj za svoje družine, da družina počasi napreduje, popravljajo mogoče hiško. Nekaterim pa celo v bistvu preko programa tudi omogočimo izgradnjo hiše. Tukaj govorimo o zelo preprostih hiškah, narejenih iz blata, sreda kritih streh, to so hiše, kjer ni elektrike, ker pač to je način življenja. Ampak ljudem pa pomeni ogromno, da imaš svoj dom v Afriki, ljudem to ogromno pomeni in s tem zelo izboljšajo življenje in so res hvaležne vse te družine družinam v Sloveniji, ki jim pomagate. Letos sem recimo, ko sem bila v Ruandi, izdala nazadnje v juliju, sem obiskala eno mamo, ki je ostala sama v bistvu s tremi otroki, ni imela svojega doma in zdaj ima začasen dom, ampak seveda smo ji obljubili, da ji bomo pomagali pri gradnji hiške. Hratnima pa tudi zasluži za hrano, za svoje otroke, za zdravila in je zelo srečna in hvaležna. Ves ta nasmeh na njenem obrazu res pove vse. Ali pa z eno invalidko imamo, kjer imamo tudi ženske, ki so vključene v program v Kigaliju, v glavnem mestu, tam je to šola, ki smo jo zgradili, in je precej dela. Mi je povedala, da prej kot invalidna oseba dela ni mogla dobiti in so živeli v veliki revščini, no vse presoji pa dale delo in zdaj lažje preživijo. Predvsem pa se ji je seveda tudi povrnilo njeno človeško dostojanstvo, to je pa tisto, kar vsem ljudem, tukaj nam tukaj v Sloveniji, največ pomeni. Kot sem pa že prej rekla, tudi šolske zgradbe, porodnišnice, zdravstveni centri, če jih samo zgradimo, če notri ne delajo ljudje, pač še nič ne pomeni. Tako da preko programa Z delom do dostojnega življenja v Slovenski karitas tudi z mese darovi podpiramo pla za delo u in zdravstvenih delavcev. Tudi da bomo zdaj na razli zni v Afriki podporo 15 zdravstvenim delavcem in 33 u. In to je ena velika pomoč tudi tem ustanovam in hkrati tudi revnim družinam. Če mi plačamo učiteljem, seveda se šolnine v šolah precej zmanjšajo in so le res simbolične, minimalne, da revni otroci hodijo v šolo. Tako da smo res hvaležni za vso pomoč. Lani smo začeli tudi s podporo dela učiteljev v Braziliji, ker nas je sestra Metka Kastelic, naša misijonarka, ki tam deluje, prosila. Vedno smo odprti za nove potrebe, prošnje. Ta program Z delom do dostojnega življenja za revne družine imamo recimo tudi v Albaniji, potem na Šrilanki, ko dajemo revnim družinam priložnost, da začnejo z neko obrtjo oziroma jo nadgradijo. Čez ta prograbiš na Šrilanki tudi v vseh letih že več kot 400 družin na tamilskem območju. Tako da vidite, ta akcija ima res lepe sadove, res najlepša pa tiste. To je res tudi največje veselje za nas delavce Karitas. Ko vidiš, da se pač ena družina, da se osamosvoji, da se lahko sami preživijo, da starši lahko sami preživijo svoje otroke, ker si vsak v osnovi želi, da imajo neko dostojanstvo, da imajo te osnovne stvari, to je vseeno veliko veselje. Seveda vsega tega pa ne bi bilo možno brez mesečnih darovalcev iz Slovenije, že več kot 870 vas, ki z mesečnim darom podpirate delo revnih staršev ali pa učiteljev, zdravstvenih delavcev, predvsem v Afriki pa tudi drugje po svetu, tako da res iskrena hvala. Seveda vabimo pa tudi nove darovalce. No, in še ena akcija, ki oziroma en program, bolje rečeno, ki tudi traja že kar nekaj let, je Kupi kozo. Tako je. To je pa naša najbolj simpatična akcija Kupi kozo, ki je tudi nastala seveda na podlagi potreb, ker zemlja v Afriki je zelo izčrpana. Ljudje običajno pridelujejo na enem koščku zemlje vedno enako hrano, leto, sladki krompir, fižol in zemlja se tako zelo izčrpa in kmetje so nas sami prosili za gnojilo. No, zdaj se je teh koz že kar nekaj namnožilo. 8800 koz so že kupili solidarni Slovenci za družine v različnih državah Afrike. In vedno, ko sem na terenu, ko obiskujem te družine, vidim res, koliko ena koza pomeni družini v Afriki za samo 20 evrov. Za njih je to nepredstavljivo. Mogoče bi nekdo za nekoga nepredstavljivo, da je ogromna vsota denarja. A za njih je ta koza za 20 EUR res nepredstavljiva, ker predvsem skozi iztrebke, z gnojenjem zemlje, predvsem izboljšajo pridelavo hrane. Največ pa jim tudi pomeni potem seveda čez nekaj časa, ko se namnoži nekaj kozličkov, kakšnega tudi prodajo na lokalni živalski tržnici, ko jih tudi seveda kupijo naši misijonarji in razdelijo revnim družinam, na teh tržnicah. No, oni potem prodajo naprej in nekaj zaslužijo. Veliko, kar je diretorje za plačilo šolnine za otroke, kot popravilo hiše pa za druge potrebščine za družine in tako družina res napreduje. Pa že to, da imaš eno žival pri hiši, jim res ogromno pomeni. Seveda včasih tudi iz te akcije zredimo še kaj drugačnega, recimo prošnjo smo dobili iz ene sirotišnice v Ugandi v tem letu, če bi pomagali podpreti, ustanoviti piščančjo farmo z 2000 piščančki, zato da bi s tem zaslužkom od prodaje potem pač kokoši, jajc in vsega lahko plačevali šolnino za te sirote. In to je pa tudi ena taka stvar, naj sej, to so živali, to so vse, kaj čiste akcije zraste res, ne samo, da družine dobijo koze in jesel pomorijo tudi včasih potem v kakšen tak podoben projekt. Važno nam je, da s pomočjo živali revni ljudje lažje in bolj dostojno živijo in preživijo. Tako da res hvala vsem, ki ste tudi kupili že te kozice. Mimo tako, da lahko preklašite spletne strani, je tudi tam QR-koda, lahko vpišete svoje podatke, vam pošljemo položnico, prejmete pa tudi en tak kartonček, sliko kozice, sploh če imate otroke svoje, pa se lahko potem izberete. Tudi ideje za to kozico in to ostane vam. To simbolično, da vidi se, kako ste povezani z eno družino v Afriki, ki je prejela to kozo, ki ste jo za 20 evrov kupili, res. Hvala, hvala, iskrena hvala iz srca za to vašo veliko solidarnost z revnimi družinami v Afriki. V naši družbi je bila Jana Lampe s Slovenske karitas. Z njo sem se pogovarjala Nataša Harej in lep dan še naprej vam želim.
