POSNETEK ODDAJE
Triglavska Sopotja. Dober dan, z vami sem Nataša Harej, pred nami je oddaja Triglavska sopotja. V naši družbi lepo pozdravljan Jano Lampe iz Slovenske Karitas. Jana, lep pozdrav! Živjo Nataša in lep pozdrav vsem poslušalcem. No danes bova najprej govorilu o svetovnem dnevu humanitarnosti, obeležili smo ga sicer že v sredo. Kaj je bila letos rdeča nit tega praznika? Ja, ta dan se obeležuje prav zaradi tega, ker so bili v letu 2003 v Iraku ubiti številni humanitarni delavci. In to je vsako leto v bistvu spomin in opomin na to, da je potrebna vsakršna zaščita humanitarnih in tudi zdravstvenih delavcev, ki so pri pomoči, ki pomagajo vsakodnevno ljudem v stiski na različnih vojnih območjih in v drugih večjih humanitarnih krizah zagotavljati te čisto osnovne življenjske potrebščine, od pitne vode, hrane, zatočišča, varnosti in tudi zdravstvene oskrbe. Na žalost še danes številni humanitarni delavci po svetu izgubljajo svoja življenja, ker ostajajo tam na terenu in pomagajo drugim. Zdaj, da je kar tisoč humanitarnih delavcev po vsem svetu izgubilo svoje življenje pri pomoči ljudem v stiski. Med njimi so bili tudi sodelavci naše mreže Karitas, tudi svetovne mreže. Nedavno je izgubila recimo življenje ena naša sodelavka, sodelavka lokalne Karitas v Ukrajini, iz harkovske regije, še malo prej dva sodelavca iz Sudana. Tako da to so res krizna obmo, ker so velikokrat neupo, velikokrat neupo humanitarno pravo, ki pa seveda bi moralo biti, in tudi vsi politiki, vsi, ki vodijo te dr, ki so vklju v vojni, se morajo zavedati, da ni varnosti za humanitarne delavce, se pravi, so tisti ljudje, ki potrebujejo pomo, je ne morejo pa prejeti, prejeti. Tako da temu je namenjen ta dan, da se opozori in tudi da se spomni naseti. Humanitarnih kriz je po svetu dalje ve zaradi raznoraznih razlogov. Kako obsežna je ta humanitarna, sedaj že lahko rečemo, kar katastrofa na globalni ravni? Ja, drži, Nataša, iz leta v leto je več teh kriz, vojn, tudi vidimo v zadnjem času, koliko potresov, ljudje res trpijo, njihova življenja so ogrožena. Najhujše humanitarne krize se sigurno dogajajo na vojnih žariščih. Ta trenutek kar 250 milijonov ljudi po vsem svetu potrebuje nujno humanitarno pomoč. Največja kriza je sigurno v Sudanu, potem tudi v Južnem Sudanu, Jemnu, Palestini, severovzhodni Nigeri in Somaliji. In druge hude humanitarne krize seveda zaznamujejo tudi Ukrajino, Venezuelo, Kongo, Afganistan, Sirijo, Libanon in Myanmar. Tukaj so res številni ljudje, ki trpijo zaradi lakote, ki so brez svojega doma ali so notranje razseljeni ali so šli v sosednje države in ne čutijo se varnih. Tako da res potrebujejo vso našo pomoč in solidarnost, ker tudi njihove države so tako šibke, da jim same ne zmorejo pomagati. Še danes ljudje v bistvu v teh krizah tudi umirajo, sploh otroci, zaradi lakote, zaradi pomanjkanja pitne vode, zdravstvene oskrbe. Tako da je treba, kot mednarodna skupnost moramo narediti vse, ne samo, da se zaščiti humanitarne delavce, ampak tudi, da se izrazi solidarnost, seveda kot posamezniki ali pa tudi kot države. Kako pa se Slovenska karitas odziva na vse te humanitarne krize? Kako pomagate? Slovenska karitas se odziva na vse večje humanitarne krize, krat sem prek naše mednarodne mreže Caritas Internationalis pa naših lokalnih organizacij. V posameznih državah imamo kar 160 članic v celem svetu, delujemo pa v 200 državah sveta. Ena stvar so seveda lastna sredstva v lastnih dobrodelnih akcijah, druga pa je pomoč naše države, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Slovenska karitas je namreč strateški partner zunanjemu ministrstvu na področju mednarodne humanitarne pomoči, tako da se tudi skupaj z našo državo odzivamo na vse te večje humanitarne krize. Samo v letu 2026, se pravi v letošnjem letu, bomo do konca leta realizirali skupaj z državo pomoč več kot 2,5 milijona evrov, in sicer za krize v Gazi, Ukrajini, Libanonu, Etiopiji, na Madagaskarju. Zraven sem pa prištela tudi že namenjeno pomoč, ki so jo v teh dneh namenili na zunanjem ministrstvu po potresu v Venezueli. Seveda pa na Slovenski karitas tudi ves čas imamo svoje lastne akcije. Samo letos bomo realizirali pomoč iz lastnih sredstev, to više ne več kot 220 tisoč evrov, največ za Ukrajino in po potresu v Venezueli. Tukaj govorimo o številkah, za to pomočjo se pa skrivajo številne zgodbe ljudi, posameznikov, ki vsakodnevno trpijo, in naši sodelavci tudi velikokrat, kot ste slišali, tvegajo življenja na terenu, da jim lahko pomagajo. Samo mogoče za občutek, kaj delamo s temi projekti. V Ukrajini recimo obnavljamo javno infrastrukturo, ki je bila poškodovana, počo šole, tudi 40 hiš v Harkovu, nudimo psihosocialno pomoč pa tudi rehabilitacijo otrokom, 140 otrokom v tem letu. V Gazi podpiramo obnovo pa tudi delovanje zdravstvenih centrov, ki jih znotraj Gaze vodi Karitas Jeruzalem. Omogočili bomo tudi osnovne življenjske potrebščine za 400 družin in dostop do varne pitne vode za 130 tisoč ljudi. Prisotni smo tudi v Sudanu, v Nubskih gorah, kjer pomagamo v sodelovanju z bolnišnico materjev smeljenja, kjer zagotavljamo zdravila, medicinske pripomočke za zdravljenje več kot 7000 ljudi. Hkrati pa bo izbolj tudi dostop do hrane in higienskih potreb za najranljivej dru. V Libanonu bo več kot 2000 najbolj ranljivih ljudi dobilo dostop do osnovnih in specializiranih zdravstvenih storitev, hkrati pa 300 dru ve denarno pomo za osnovno pre. V Etiopiji, na Madagaskarju, skupaj z našimi lokalnimi partnerji, tudi sveto Karitas pa tudi misijonarji, na Madagaskarju zagotavljamo hrano, najbolj ranljivim pitno vodo, zdravstveno oskrbo ter podporo družinam, ki so bile prizadete v krizah, kot v Etiopiji pri ponovni vzpostavitvi dostojnega življenja oziroma na Madagaskarju po ciklonu in tako dalje. Res smo zelo hvaležni naši državi, zunanjemu ministrstvu in tudi vsem darovalcem, ki imate to veliko srce, da pomagate v vseh večjih humanitarnih krizah po svetu. Saj smo pa tudi videli par let nazaj, tri leta nazaj, ko so bile v Sloveniji hude poplave, da se nam ta solidarnost tudi vrača. Zelo lepo je, ko je človek v taki stiski, ko so bile te hude poplave, ko si deležen solidarnosti iz drugih držav, raznih evropskih držav, Avstrije, Poljske, Madžarske pa tudi iz držav Zahodnega Balkana. Recimo mene je najbolj ganila pomoč Karitas Bosne in Hercegovine, ko veš, da imajo tudi sami zelo malo, ampak so ljudje izrazili, so želeli tudi Slovencem pomagati, ker smo jim v zgodovini že toliko pomagali, da nam to v bistvu našo pomoč nekako vrnejo. In se mi zdi, da je to dan, ko se moramo zavedati te naše solidarnosti, da je Zemlja skupen dom, da smo vsi med seboj povezani in kar se zgodi na enem koncu sveta, na nek način vpliva tudi na drug konec sveta in da si pač moramo med sabo pomagati, tisti, ki imajo več, da dajo tistim, ki imajo manj, in tako je pač svet lepši. Tako da tu danes se nas spodbuja, če imate možnost, da so to viste kakšni kavi, kakšni čokoladi in še morakoli, da mogoče nekaj prispevate za kakšno humanitarno krizo po svetu. V naši družbi je bila Jana Lampe s Slovenske karitas. Z njo sem se pogovarjala Nataša Harej. Lep dan še naprej vam želim.
