POSNETEK ODDAJE
Teden pod Triglavom. V Julijskih Alpah nastaja ena pomembnejših pobud za krepitev lokalne prehranske verige, Julijske Alpe 100 % lokalno. Projekt povezuje kmetovalce, predelovalce, gostince, turistične ponudnike, javne zavode, občine in druge deležnike z namenom, da kakovostni lokalni proizvodi lažje pridejo do kupcev ter da se okrepi trajnostni razvoj območja. Delni partner v projektu je tudi Turizem Bohinj, zato več o projektu direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Julijske Alpe, Triglavski narodni park, obišče skoraj dva milijona ljudi, ki tukaj nočijo in spijo. In na nek način to raste zelo, po drugi strani pa smo opazili številke na področju kmetijstva, ki pa imajo padec. In je pa ta malo negativni trend oziroma je opuščanje kmetij, opuščanje kmetijstva. Potem sem, vedno pravim, šel zelo laično, jaz nisem strokovnjak na teh področjih in tudi ne vem, kako bo v prihodnosti turizem lahko tako cvetel, se bo krajina zara, bomo hrano samo uva, pa ne ili lokalno, ker je pa seveda ceneje in hitreje in tako naprej in tako naprej. In se mi zdi zelo pomembno, da turizem, ki je tako interdisciplinarna panoga in se itak mora povezati na vse konce in kraje, da se zelo močno poveže s kmetijstvom in na ta način tudi poskušamo odgovoriti na vprašanja, do kam še ta rast turizma, koliko ljudi bo zamenjalo svoj mogoče osnovni poklic biti kmet, kar je zelo pozitivno z mojega osebnega vidika, in do katere mere bomo pač, pa bomo kmetijstvo prepustili, da bo pač utonilo v nekem konglomeratu vseevropske kmetijske politike, ker hrane je veliko, je dovolj, se jo proizvede v Franciji, Španiji, s nekaj vse in to pač na Poljskem in to uvozimo, so razmeroma dost poceni, svet je globaliziran in pač karavana gre dalje. In se mi zdi to zelo pomembno, da tudi z nekimi koraki ali pa z nekimi aktivnostmi poskušamo odgovoriti na ta vprašanja. Na eni strani, če bomo mi vztrajali pri razvoju tega kmetijstva in poskušali spodbuditi kmetijstvo, jaz se tega čisto zavedam, da kmetijstvo ima številne tudi finančne spodbude, ampak vseeno, če mi to v okviru turizma tudi damo v nek naš delokrog delovanja, da ni samo marketing, da ni samo razvoj turističnih produktov in tako naprej, potem mogoče bomo uspeli prvič resnično tisto, kar prodajamo skozi marketing, kupujemo lokalno, tukaj samo lokalno jemo in tako naprej, tudi resni in tudi govoriti s tem resnico. Po drugi strani bomo vplivali pa tudi na to, da bo ta krajina, ki je okrog nas, vseeno ostala taka, kot je, in bo kultivirana.
Poslušate oddajo Teden pod Triglavom. Lepo pozdravljeni, z vami sem Rok Podakar. Na Bledu so minuli vikend pripravili dogodek za mlade z naslovom Bled Poled, več pa blejski župan Anton Mežan. Lahko rečem, da je bilo odlično, tako so rekli tudi mladi in tudi sam, čeprav nisem več najmlajši, sem se tega dogodka kot župan udeležil na njihovo povabilo. Bili smo seveda tudi soorganizatorji in lahko rečem, da je bilo na Bohinski, bili pri Blanskih ribičih res kulturno, da so mladi uživali, bom rekel, v igrah, katere so organizirali sami, da so uživali ob glasbi, ki jim je menda pisana na kožo, in v druženju. In tudi sam, kot rečeno, sem dobil kar nekaj informacij od mladih, kaj si še želijo na Bledu, na kakšen način sodelovati, predvsem pa so bili veseli, da smo nekaj ponovno naredili zanje. In kot je že tukaj zdaj praksa, glede na to, da sem na začetku mandata imenoval Komisijo za mlade, bo ta komisija v tem mandatu izpeljala še en jesenski dogodek in verjamem, da bo to neka dodana vrednost vsega skupaj zdaj, kar smo naredili za mlade. Poslušate oddajo Teden pod Triglavom. Na Blejskem gradu imajo trenutno še dve aktualni razstavi, več pa Mojca Polajnar Petrnel z Zavoda za kulturo Bled. Aktualni razstavi sta dve in ena avtorica, gre za akademsko slikarko Ejti Štih, dve razstavi sta na ogled, ena v Viteški dvorani in ena v Galeriji Stolp. Razstava Vida v Viteški dvorani bo na ogled do 15. septembra. Razlo vsebino in pa ime razstave Vida je ime za, hkrati pa je to tudi ime slovenske umetnice Vide Pavluša, ki je v svojem življenju izdelala na stotine vezenin in čipk. Njena hčerka je bila do tretjega razreda osnovne šole sošolka od Ejti Štih in ko sta se čez leta srečali, je podarila Ejti Štih celkovča, kot pripoveduje Ejti Štih, njenih čipk in iz teh je potem nastala tančica, poročna vlečka, ki je sedaj nepogrešljivi del razstave v Viteški dvorani. Ejti Štih je tako ust
