POSNETEK ODDAJE
Dober dan, z vami sem Nataša Harej, pred nami je oddaja Triglavska Sopotja. Danes se bomo posvetili delu Zveze prijateljev mladine Slovenije. Dve temi bomo obdelali. Prva je poziv oziroma opozarjanje na odgovorno objavljanje fotografij otrok na družbenih omrežjih, v drugem delu pa bomo govorili še o letovanjih. Če začnemo kar s prvo temo, torej z opozorilom oziroma pozivom k varnemu oziroma odgovornemu objavljanju fotografij otrok na družbenih omrežjih. V naši družbi lepo pozdravljam Saro Gajger Smole. Dober dan. Lep pozdrav. Torej, kot sem dejala, govorili bova o objavljanju fotografij otrok na družbenih omrežjih. Na kaj opozarjate in zakaj? Ja, še posebej v tem poletnem času, v času dopustov, izletov, potovanj in vseh doživetij, pač ljudje radi objavljajo fotografije tudi otrok na družbenih omrežjih. To je še posebej enostavno, sploh ker ima večina staršev tudi Facebook in ostale profile. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije pa opozarjamo, da je pri objavljanju fotografij potrebna res posebna previdnost, zaradi tega, ker je potrebno spoštovati pravico otroka do zasebnosti in varnosti, ne le sicer v našem pač fizičnem svetu, ampak tudi v digitalnem okolju. Zakaj pa je to pomembno? Najprej zaradi tega, da se zaščiti otrokovo pravico do zasebnosti, do dostojanstva, ker otroci, ki jih starši fotografirajo v času njihovih počitnic, mogoče počnejo kakšno aktivnost, ki je ne bi ravno želeli deliti s svojimi vrstniki in z vsemi, ki so na družbenih omrežjih. Potem se hkrati niti še ne zavedajo teže objave njihove fotografije in jim morda ne bo všeč, če bo ta fotografija tam ostala deset ali pa do dvajset let in kaj se bo tam dogajalo z njo. Potem pa so tudi družbena omrežja postala zelo in postajajo še bolj nevarna. Eno je zaradi medvrstniškega nasilja, morda otrok od tega otroka ga vidi recimo v kopalkah, ko ga mamica objavi, in je potem še bolj izpostavljen medvrstniškemu nasilju, ki mu je bil že prej. Lahko gre za spletne spolne zlorabe, tudi na Facebooku in na družabnih omrežjih je znano, da so tudi pedofili in lahko potem pridejo do teh fotografij. Hkrati lahko te fotografije zaidejo tudi do temnega spleta in so potem otroci, nič hudega sluteč, samo preživljajo lepe počitnice, tudi potencialna otroška pornografija. Kakšna so vaša priporočila, kako se objavlja fotografije otrok, kakšne naj bodo, da so otroci nekje tudi prisotni? Recimo, da so fotografije posnete v skupinah in od daleč, ker skupinske fotografije zmanjšajo osredotočenost na posamezne otroke. Potem v skupinah, da jih je več skupaj, ali pa recimo od zadaj, da se vidi hrbet. Tudi na tak način lahko nastanejo zelo lepe fotografije, pa nihče v bistvu niti ne ve, ne pozna obraza tega otroka in ga na tak način zavarujemo. Potem, da najdemo kot fotografiranja, kjer njihov obraz ni prepoznaven, na primer med njihovo dejavnostjo, ko gledajo na primer v mizo ali v skupinah, vedno na ta način, da ni direktno izpostavljen njihov obraz in razkrita njihova identiteta. Seveda naj bodo na vseh fotografijah otroci oblečeni, ne v kopalkah oziroma pomanjkljivo, da se ne objavi njihovih podatkov, na primer imena ali kakršnihkoli drugih osebnih podatkov ali, ne vem, podatkov, ki razkrivajo, kaj oni radi počnejo, zaradi tega, ker vse to so njihovi osebni podatki in na primer starši smo prvi tisti v vrsti, ki moramo otroke varovati. Če pa je fotografija, na primer, da smo slikali družinsko kosilo ali proslavljanje rojstnega dneva in da je otrok recimo v družstveni tortici, pa da zabluramo oziroma pač zakrijemo njegov obraz, pa je to recimo predstava še vedno prisotna in na ta način tudi podamo sporočilo, ki ga želimo deliti s svojimi prijatelji na družbenih omrežjih, hkrati pa zavarujemo otroka. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo poskrbeli za otrokovo največjo korist, da digitalna oziroma družbena omrežja niso nedolžna, vedno več vemo, in da moramo odrasli, starši, organizatorji različnih počitniških dejavnosti največ narediti za to, da se zaščiti otrokovo zasebnost in njegovo dostojanstvo. V naši družbi je bila Sara Gajger Smole, Zveze prijateljev mladine Slovenije. Po glasbenem premoru pa o letovanjih. Radio Triglav, poslušate oddajo Triglavska Sopotja. Danes govorimo o delu Zveze prijateljev mladine Slovenije. V naši družbi sedaj pozdravljam Nino Urata-Rič-Malnar. Govorili pa bova, tako kot smo dejali v uvodu, o področju letovanj. Dober dan. Dober dan, pozdravljeni. Torej, če začneva o letovanjih, ki jih organizirate na Zvezi prijateljev mladine Slovenije, komu vse so namenjena, tudi koliko jih je to poletje? No, mogoče, da če bi tako le začeli, ZPMS letovanja izvaja že 70 let, že od naših čistih začetkov. Otroci lahko letujejo v 15 letoviščih, ki so tako ob morju kot v hribih, tako da je malo bolj raznoliko, nekaj jih imamo v Sloveniji, nekaj pa na Hrvaškem. Letovanja pa izvajajo naša društva in zveze, tako da preko njih potem otroci grejo na te počitnice. Letovanja so lahko sedem- ali pa desetdnevna, imajo pa vsak dan res otroci zelo, zelo pester program. Poleg kopanja seveda, ki ga imajo najraje, potem tudi številne delavnice, športne aktivnosti, zabavne prireditve, pa zvečer plese. Poudarek je na gibanju in na druženju, zato imajo telefone lahko le pol ure na dan. To se mi zdi, da je v zadnjem času res zelo pomembno. In hkrati tudi v okviru letovanja imamo prav dan brez telefona, tako da en dan pa ni nič telefona. In v vseh naših letoviščih se skozi vse leto izmenja okoli 9 tisoč otrok, ker pokrijemo ne samo poletne počitnice, ampak tudi jesenske počitnice, novoletne počitnice in zimske počitnice. No, od teh 9000 otrok je pa kar tretjina takšnih, ki z nami letuje brezplačno. To so otroci iz socialno šibkejših okolij, ki pa jim to brezplačno letovanje lahko omogočimo preko našega, tudi zdaj že kar četrt stoletja starega humanitarnega programa Pomežik soncu, preko katerega zbiramo sredstva v ta namen. In tukaj bi si dovolila še povabilo: POMEŽIK5 ali POMEŽIK10 na 1919, še vedno aktualno, prispevate 5 evrov ali pa 10 evrov za počitnice otrok iz socialno šibkejših okolij. Kaj pa je še zelo pomembno na naših letovanjih? Da vsi otroci letujejo skupaj, torej tukaj ni razlikovanj glede načina financiranja, glede socialnega položaja družine, otroci se družijo, uživajo skupaj in med njimi ni nobenih razlikovanj. Kdo so animatorji oziroma mentorji? V medijih pogosto zasledimo, da so to tisti sedaj mlajši odrasli ali odrasli, ki so tudi sami nekoč letovali z vami. Tudi, tudi. To se pogosto dogaja, ker so sami imeli tako pozitivno izkušnjo s tem letovanjem, da potem nekako vrnejo, a ne, in to omogočijo tudi drugim otrokom. Drugače pa takole, na naših letovanjih za otroke skrbijo pedagoški vodja, vzgojitelji in pa animatorji in vsi svoje delo opravljajo kot prostovoljci. Prostovoljec mora biti polnoleten in mora imeti praviloma zaključeno najmanj tako srednješolsko izobrazbo. Ni toliko pomembna ta smer izobrazbe, bistveno pa je, da ima oseba veselje do dela z otroki, da je taka odgovorna, empatična, da zna delati v timu in pa da dobro organizira. Na letovanjih se otroci razdelijo v skupine in vsako skupinico vodi potem en vzgojitelj, animatorji pa skrbijo predvsem za ta, bi rekla, dodatni program, se pravi za športne aktivnosti, za zabavne dogodivščine in tako naprej. Zakaj je takšna vrsta oziroma takšna oblika letovanja pomembna za otroke in mladostnike? Ne zgolj zato, ker je to edini način, da lahko gre kdo na morje, ta širši kontekst. Ja, predvsem zato, da so otroci res en teden sami, odmaknjeni od družine, ker morda starši v zadnjem času tudi malo preveč otroke zavijamo v vato. Tukaj pa se naučijo res samostojnosti, morajo poskrbeti zase, spoznajo tudi nove prijatelje, ne, ni da je vedno nek isti krog ljudi, ampak da spoznajo tudi nove prijatelje. Je drugačen dan, tako neka sprememba, ki pa absolutno prinaša same pozitivne stvari. Morda še zaključna misel za ta pogovor, kaj bi izpostavili glede letovanj in tudi same Zveze prijateljev mladine Slovenije? Torej, mi smo zelo veseli, da lahko še vedno organiziramo ta letovanja, predvsem s poudarkom na res otrocih iz socialno šibkejših okolij, ker dandanes si veliko družin ne more privoščiti nekega družinskega dopusta, pa potem vsaj otroci grejo na morje, kar jim toliko še toliko več pomeni. Tako da bomo veseli, če nas bodo ljudje še naprej podpirali, da bomo lahko še naprej skrbeli za otroke. V naši družbi je bila Nina Urata-Rič-Malnar, Zveze prijateljev mladine Slovenije. Oddajo sem pripravila Nataša Harej in lep dan še naprej vam želim.
