POSNETEK ODDAJE
Dober dan, z vami sem Nataša Harej. V Republiki Sloveniji živi tudi romska skupnost. Njeni pripadniki strnjeno živijo v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli Krajini in v Posavju. Romi v Sloveniji živijo tudi v večjih mestih kot so Maribor, Velenje, Ljubljana, Celje, Jesenice in Radovljica. Ob tem velja poudariti da na Jesenicah in v Radovljici živijo predvsem družine Sintov. Slovenska ustava določa da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. Ustavna določba se uresničuje z Zakonom o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je temeljni zakon, ter z drugimi zakoni in določbami. Namen zakonodajalca leta 2007, ko je bil sprejet Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, je bil, da se romski skupnosti kot manjšinski skupnosti v Sloveniji podelijo posebne pravice, ki bodo omogočale ohranjanje in razvijanje kulture, jezika in etničnih posebnosti ter sodelovanje tako na lokalni kot državni ravni. Ena temeljnih pravic romske skupnosti je pravica do politične participacije. Na lokalni ravni Romi v občinah, kjer bivajo avtohtono, v občinski svet volijo svojega predstavnika, tako imenovanega romskega svetnika. Interese romske skupnosti na državni ravni pa zastopa Svet romske skupnosti Republike Slovenije kot krovna organizacija romske skupnosti. Intenzivnejše politike na področju romske skupnosti se izvajajo 20 let. Konec junija je v Murski Soboti potekala mednarodna konferenca, posvečena napredku in realnosti romske skupnosti. Predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc ocenjuje, da so se razmere v zadnjih letih izboljšale zaradi političnih ukrepov in političnega dialoga. Ostaja pa še veliko odprtih vprašanj. Še vedno Romi nimajo infrastrukturne ureditve romskih naselij, še vedno je struktura izobrazbe nizka in še vedno Romi v mnogih primerih niso vključeni v družbo. In to je tisti izziv, o katerem se je treba končno pogovoriti, ne da samo opozarjamo, ampak tudi s strani romske skupnosti narediti neke korake naprej, da bodo evropske in državne institucije konec koncev prisluhnile našim razmišljanjem in pa seveda našim predlogom. In kaj se je spremenilo na bolje? Gledajte, sigurno se je nekaj spremenilo. V mnogih primerih se je izboljšala infrastruktura, izobraževalna struktura se je izboljšala. Tudi v nekih primerih ta družbena vključenost, sigurno. Ampak še vedno to ni dovolj. Še vedno to ni dovolj. Kajti takrat, kadar se na eni strani pogovarjamo, kako demokracija deluje, po drugi strani pa gremo v romska naselja in vidimo, da Romi živijo v zelo slabih razmerah, potem tu ne moremo najti kompromisa. Torej tukaj se moramo res konkretno lotiti, jaz temu rečem, reševanja težav, ne samo preko birokracije, ne samo preko zapisov, programov in pa, recimo, pogovarjanja z ene in druge strani, ampak s konkretnimi dejanji. Romska skupnost opozarja, da se o Romih velikokrat odloča brez Romov, kar bi bilo treba spremeniti, in to ne samo v Sloveniji. Jaz mislim, da bi se moralo spremeniti. Tudi v Sloveniji je bil primer, pa še vedno v nekih primerih obstaja ta teza, da se o Romih pogovarjajo drugi, da sprejemajo rešitve drugi, brez tega, da bi vključevali Rome. To se dogaja v mnogih občinah v Sloveniji, to se dogaja na državni ravni, ne v vseh primerih, ampak v nekaterih. To se dogaja v Evropskem parlamentu, v Svetu Evrope, to se dogaja pri evropskih institucijah. Tako da romski glas manjka. In vsi so tisti strokovnjaki, vsi so tisti, ki nekako imajo rešitve. In potem, da zaključim s tem svojim filozofiranjem: če so vsi eksperti za Rome, če vse to obstaja, zakaj še vedno imamo težave? Zakaj se vedno soočamo z istimi problemi kot pred 20 leti? Na mednarodni konferenci so izmenjali izkušnje iz različnih držav, pa so tudi v drugih državah težave podobne kot pri nas. Tako, podobne, vendar razlike so. Danes smo, recimo, včeraj tudi pa danes slišali, kako se v nekaterih državah pravzaprav skoraj ne soočajo s problemom bivanjske narave. Imajo to rešeno, imajo to primerno, bom rekel, rešeno, da pa se soočajo z izključenostjo, z izobraževanjem, z zaposlovanjem, torej tu so neke druge težave. V nekaterih državah pravzaprav je to, kar sem prej povedal, torej romska naselja so neurejena, nimajo infrastrukture in tako naprej, tako da so razlike. Zdaj bi si dovolil tako nekako reči, da je ta srednjeevropski prostor bolj napreden kot ta, bom rekel, južni del Evrope, ker še vedno manjkajo te vsebine, ki bi Romom pomagale iz nekega kroga revščine. So primeri dobrih praks prenosljivi med regijami in med državami. Dobre prakse so primerne in bi jih lahko prenašali v druge regije in tako naprej. Ampak moramo se zavedati, da tisto, kar je v neki regiji prineslo neke pozitivne rezultate, mogoče v neki drugi regiji ni sprejemljivo, torej ne funkcionira. Tako da je za vsak primer, za vsako naselje, za vsako regijo potrebno najti, seveda cilji so isti, drugačen način pristopa reševanja teh problemov. Pri reševanju romske problematike je, kot poudarja predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc, pomemben posluh politike. Zdaj ta posluh je različen, pa bom čisto tako odkrito povedal. Posluh je veliko bolj ažuren, kadar so pred nami volitve, tako lokalne, državne in tako naprej. Po volitvah ta posluh pade, ni več aktualen, ni več razumevanja in tako naprej. Ampak to ne samo v Sloveniji, to je vsepovsod. Gledajte, en primer vam bom povedal, če gledamo Evropski parlament. Evropska unija je sprejela neko čudno, kar moram reči tudi potrebno, po eni strani ukrep in je ustanovila ERIAC, torej Evropski romski inštitut za umetnost in kulturo, in seveda ta zadeva funkcionira, pa ne tako, kot bi si tudi želeli. Torej ta politični del predstavništva romske skupnosti pa Evropska unija noče, da bi se nekako razvijal. Imamo občutek, da nas priznavajo kot neko kulturno skupnost, ne pa kot politično. In to je en takšen primer. In tudi v mnogih državah je tako, da nas vsi imajo radi, ko igramo glasbo, plešemo, ko pa je treba za konkretne življenjske potrebe imeti nek posluh, potem pa smo pravzaprav problematični in nepotrebni v neki družbi. Oddajo sem pripravila Nataša Harej in lep dan še naprej vam želim.
