POSNETEK ODDAJE
Dober dan, z vami sem Nataša Harej, pred nami je oddaja Triglavska sopotja. Danes bomo govorili o študentskem delu s poudarkom na počitniškem delu. V naši družbi zato lepo pozdravljam strokovno direktorico največjega študentskega servisa pri nas, dr. Vesno Miloševič Zupančič. Dober dan.
Lepo pozdravljeni.
No, kot sem dejala, bova govorili o študentskem delu, o počitniškem delu, ampak če začneva tako tehnično, na splošno, ne? Na kaj je treba biti pozoren, da bo delo potekalo tako, kot mora, z vidika zakonskih ureditev?
Ja, najbolj pomembno je, da v bistvu dijak oziroma študent, ki prične delati, dvigne napotnico. Študentska napotnica je namreč zakonska podlaga in brez nje se delo ne sme opravljati oziroma gre v tem primeru za delo na črno, kar je kaznivo in pač se tudi oglobi z denarno kaznijo. Tako da pomembno je, da dvignejo napotnico, potem pa seveda vse te zakonske stvari, ki jim pripadajo, torej da imajo plačan odmor za malico, da se teh pol ure v osmih urah šteje v delovni čas. Potem imajo pravice iz Zakona o delovnih razmerjih, kar se tiče odmorov, počitkov, odškodninske odgovornosti, tudi varstva mladoletnih in ostalih. Torej predvsem mladoletni imajo določene omejitve, katera dela lahko opravljajo in katerih ne. Na primer, ne smejo delati ponoči, torej od desete zvečer do šeste zjutraj, ne smejo delati nevarnih del na višini in takšne stvari.
Smejo delati v gostinstvu in recimo streči alkoholne pijače?
Mladoletni ne. Mladoletni torej lahko prodajajo, na primer v trgovini, oblačila, kakšne take stvari. Ne smejo v bistvu streči alkohola oziroma prodajati alkoholnih pijač ali prodajati tobačnih izdelkov.
Na kaj bi še veljalo opozoriti, recimo, da je treba biti pozoren? Sedaj bom rekla tako: večkrat predvsem na družbenih omrežjih zasledimo kakšne zapise, ko se običajno sicer razburjen starš obrne na javnost, recimo ko mladi delajo preko celega poletja sicer z odprto študentsko napotnico, ampak dobršen del plačila dobijo na roko oziroma na črno, v gotovini.
To je torej prepovedano. To absolutno odsvetujemo, da sploh gredo k delodajalcem, ki jim na tak način ponujajo plačilo. Kajti če je vse, če je dvignjena napotnica in če so vrnjeni obračuni, lahko tudi študentski servisi vse te zneske izterjamo. In v izterjavi smo zelo učinkoviti, 99,99 odstotka v bistvu vsega izterjamo, tudi zalagamo denar naprej. Če pa prejmejo plačilo na roko, pa imamo tudi zvezane roke. In pač mladi lahko potem ostanejo brez tega honorarja in je to res takrat draga šola za njih. Zato priporočamo, da tega pač absolutno ne počnejo, da torej dobijo vse nakazano uradno na tekoči račun, s tem da so plačani vsi davki, vsi prispevki, šteje jim pokojninska doba in tako naprej. To je mogoče tudi opozorilo za starše, da svojim otrokom povedo, da se pač kaj takega ne zgodi, ker na primer študenti, ki so že starejši, ki pa imajo nekaj teh poletnih delovnih izkušenj, se teh stvari zavedajo. Mogoče pa kdo, ki gre pri 15 letih prvič delat, ni seznanjen z vsemi stvarmi, čeprav se seveda zelo trudimo ozaveščati.
Če sedaj spregovoriva o delu mladih v malo širšem kontekstu. Seveda je največ dijaškega in študentskega dela v času poletnih počitnic, nekateri študentje delajo preko celega leta, razporejeno. Ampak kakorkoli, delo v tem starostnem obdobju ni pomembno zgolj zaradi zaslužka, gre za veliko širšo sliko.
Res je. Pri vsakem študentskem ali dijaškem delu, tudi če gre za najpreprostejše delo, kot je zlaganje na police, kakšne take preproste naloge, se v bistvu naučiš zelo pomembnih stvari. Pridobiš osnovne delovne navade, točnost, spoštuješ avtoriteto delodajalca, navodila delodajalca. Že samo to, da vedo, da če ti rečejo, pridi v službo ob osmih, to ne pomeni deset čez osem, ampak prej deset do osmih, je ena taka učna izkušnja. Dosti krat nam mladi rečejo, da je za njih zelo pomembna izkušnja to, da vidijo, česa res ne bi počeli, in imajo potem večjo motivacijo za šolo, ker rečejo: »O, to je pa res težko delo, ne bi si želel delati na primer celo življenje za tekočim trakom.«
Drugače pa smo tudi v anketi Mladi in trg dela, ki jo izvajamo zdaj že nekaj let zapovrstjo in je nanjo odgovoril vzorec skoraj šest tisoč dijakov in študentov, prav vprašali, katere veščine, kompetence in znanja so si pridobili s študentskim delom. Največji delež jih je odgovoril komunikacijo, potem sledi delo z ljudmi in strankami, nato delo z denarjem, odgovornost, potrpežljivost, potem pa so seveda še vse ostale, od organizacije dela in tako naprej.
Pomembno pa je tudi za kariero. Torej pač dobiš vpogled v poklice, delovna mesta, kako je delati pri majhnem, mogoče s. p.-jevcu, kako je delati v multinacionalki, kako je v nevladni organizaciji, kako je mogoče kje v državni, javni upravi. Torej vidiš izkušnje pri različnih delodajalcih, vidiš, kaj te zanima, tako vsebinsko kot glede kolektiva, in za mnogo mladih je to pomemben most do redne zaposlitve. Kar 62 odstotkov mladih se namreč redno zaposli po končanem šolanju pri enem izmed delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo. Torej je študentsko delo lahko most nekako do prve redne zaposlitve, brez tistega časa brezposelnosti potem, ko končajo srednjo šolo ali faks. Tako da je tudi s tega vidika pomembna izkušnja za njihovo kariero.
In pa tudi zato, da si predstavljajo, kako sploh izgledajo poklici v praksi. Lahko si jih včasih drugače predstavljajo, sploh recimo delo v industriji. Še kakšen starš, ko svetuje otroku, v kateri poklic naj se usmeri, včasih reče: »Ja, to so umazani poklici.« To že desetletja niso več umazani poklici, to je zelo napredna tehnologija, to so tudi krasni poklici. Tako da je super, da tudi mladi dobijo izkušnjo, da vidijo, kako to izgleda dejansko v praksi.
No, saj ravno to sem želela izpostaviti. Včasih se zdi, ko gledamo tako z vidika morda kakšnega desetletja več ali pa z vidika delodajalca, da mladi zelo pogosto, zelo hitro menjajo službe, zato ker se v bistvu še iščejo. Študentsko delo je ena taka super priložnost, ko lahko spoznaš različne poklice, različna delovna okolja, ne da bi se te prijela oznaka, da nisi zanesljiv ali pa tako. Se vam zdi, da je to pomembno?
Ja, to je zelo pomembno, ker je namen dela ravno to, to je občasno in začasno delo. To pomeni: en vikend v januarju delam hostesno delo, potem enkrat marca pomagam pri selitvah en vikend, potem delam inventuro v enem podjetju en dan, potem pa recimo poleti en mesec pomagam v eni pisarni in v bistvu zamenjam veliko del, veliko delodajalcev, dobim zelo različne izkušnje in pa tudi vidim.
Zdaj, če dam en primer, da nekdo recimo študira ekonomijo, on lahko s svojo izobrazbo dela zelo veliko različnih poklicev in je dobro, da preko študentskega dela preizkusi, na primer, kako je delati v računovodskem servisu, kako je delati na banki, kako je delati v nekem manjšem podjetju, kjer mora, na primer, ne vem, voditi stvari. In pač na tak način se najdeš, ugotoviš, kaj je tisti del ekonomije, ki te zanima, in potem lahko ostaneš v tisti branži. Ker so nekateri poklici lahko zelo široki.
Kaj bi priporočili mladim tako pri izbiri počitniškega dela, tudi glede dela recimo preko celega leta, na primer študentom? Tako kot ste dejali, vsak mesec lahko počneš kaj drugega. Vaš študentski servis ima dolgoletne izkušnje na področju posredovanja dela študentom, tudi zaščite študentov, mladih, ki delajo preko napotnic. Kaj bi torej sedaj recimo tistim, ki si še niso našli dela preko tega poletja, položili na srce? Kaj je treba upoštevati, kje pa so tisti prostori oziroma trenutki, kjer si lahko privoščijo tudi več improvizacije?
Ja, predvsem naj čim prej najdejo delo. Če želijo, da bodo na primer delali konec julija, da si zaslužijo za en, recimo, kratek dopust v avgustu, naj že sedaj, čeprav je začetek julija, iščejo delo, zato ker delodajalci te stvari načrtujejo naprej, imajo oglase že en mesec skoraj, ne. Tako da naj čim prej kontaktirajo, hkrati naj aktivno pristopijo, torej naj ne napišejo maila samo enemu delodajalcu, ampak na več naslovov, dokler se pač prvi tisti, ki jim je všeč, ne javi. Naj ne obupajo. Včasih delodajalci niso tako hitro odzivni, kot si mladi želijo. Na primer, dobimo včasih: »Joj, sem poslal mail ob desetih zvečer, zdaj je pa osem zjutraj, pa mi še nobeden ni odpisal.« Ja, delodajalci imajo vseeno nekoliko počasnejši reakcijski čas, ker pač imajo ogromno enih stvari za narediti, tako da naj vztrajajo.
Potem pa recimo mladoletnim dijakom prvih letnikov srednje šole priporočam, da najdejo kakšno preprosto delo, ki se ga lahko hitro naučijo, da ga lahko usvojijo v parih dneh, ker običajno opravljajo delo recimo 14 dni, 2 tedna, 3 tedne med počitnicami, kakšna taka preprosta dela. Medtem ko res močno, toplo priporočamo starejšim, torej tistim, ki so že v višjih letnikih srednje šole ali na faksu, da poiščejo dela, ki so povezana z njihovo smerjo šolanja, ki so povezana z njihovim poklicem, s tem, kar si želijo delati, ker pač bodo potem poleg teh osnovnih mehkih veščin komunikacije, timskega dela pridobili tudi strokovne veščine prav s tistega področja, za katero se šolajo.
Tako da pri vsakem delu se marsikaj naučiš, vsako delo naj resno vzamejo. Včasih nam kakšen dijak reče: »Ja, a veste, lani poleti sem pa nekaj prostovoljno delal, recimo niti ne študentsko delo, eh, saj tu pa ni tako važno, saj niti plače ni bilo, saj tu, če nisem resen ...« Ja, ne. Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje. Tako da tudi če gre za prostovoljno delo, tudi če gre za počitniško delo, morajo biti zanesljivi pa odgovorni, se držati tega, kar so se dogovorili, ker tudi delodajalec računa na njih. Če so na primer rekli, da bodo tri vikende delali v juliju, je dobro, da potem res delajo tiste tri vikende v juliju, ker se delodajalec zanese na njih.
Je pa res, da je pač študentsko delo občasno in začasno in tudi nima odpovednih rokov, kar pomeni, da pač lahko prenehajo delati v resnici, kadar želijo. Ampak je super, da se držijo teh dogovorov, ki so jih obljubili delodajalcem.
Pa mogoče še to glede samih statistik. Študentsko delo je bistveno drugačno, kot je bilo pred leti, in tudi po obsegu. Recimo opravlja ga tam okrog 100 tisoč dijakov pa študentov vsako leto. Ampak to pomeni, da so vsaj eno uro opravljali. Po uradno poročanih podatkih v povprečju opravijo dva meseca pa pol na leto in zato pridobijo tudi dva meseca in pol pokojninske dobe, zabeležene na zapisu, kar je tudi eden od teh dosežkov v zadnjih letih, ko se je študentsko delo spremenilo.
Torej danes delodajalec pri študentskem delu plačuje tako pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, za poškodbo pri delu, potem gre tudi v sklad za štipendije, ki jih prejemajo dijaki pa študenti v celi Sloveniji, iz tega naslova za gradnjo študentskih domov, kapacitet univerz, tudi dolgotrajna oskrba se plačuje iz tega odstotka. Tako da je pač v bistvu primerljivo že skoraj po obdavčitvi z redno zaposlitvijo oziroma ostalimi oblikami dela.
Njegova glavna prednost torej ni cena, ker pač ni več cenejše, ampak je ta fleksibilnost, da res lahko dijak dela takrat, ko ima čas, ali pa študent tisti vikend, ko ima čas, takrat, ko nima šolskih obveznosti, ko nima izpitov. Hkrati pa delodajalec takrat, ko so neki viški, pač potrebuje več sodelavcev za neko krajše obdobje ali pa tudi med poletnimi počitnicami za nadomeščanje dopustov in tako naprej.
Povprečno dijaki pa študenti zaslužijo 270 evrov na mesec, kar v celem letu znaša 3200 evrov letno neto. Tako da večina dijakov pa študentov opravlja delo krajši čas, ker pač je njihova primarna dejavnost šolanje oziroma študij, kar je prav in tako mora biti. Študentsko delo je samo za zraven, za izkušnje in za nekaj denarja.
Ko jih pa vprašamo, za kaj porabijo ta zaslužek iz študentskega dela, so dosti krat to neki cilji v smislu izpita za avto, novega telefona, počitnic. Pri marsikaterem študentu danes pa tudi to, da se sploh lahko šola, ker so pač stroški vedno večji, sploh najemnine v študijskih središčih. Tisti, ki ne dobijo študentskega doma, štipendije so prenizke, da bi lahko preživeli z njimi. Tako da tudi kar nekaj dijakov, predvsem pa študentov, v bistvu opravlja študentsko delo tudi zato, da si lažje sofinancirajo študij, torej tudi v smislu študijskih gradiv, bivanja, hrane in tako naprej.
V naši družbi je bila strokovna direktorica največjega študentskega servisa pri nas, dr. Vesna Milošević Zupančič. Z njo sem se pogovarjala Nataša Harej. Lep dan še naprej vam želim.
