POSNETEK ODDAJE
Dober dan, z vami sem Nataša Harej, pred nami je oddaja Triglavska sopotja. V naši družbi tudi tokrat pozdravljam Jano Lampe, Slovenska karitas. Jana, lepo zdravo. Dober dan, Nataša, in dober dan vsem poslušalcem Radia Triglav. No, danes se bova odpravili na Bližnji vzhod, dolgo že tam trajajo spopadi oziroma lahko rečemo napadi na bolj ali manj civilne cilje. Žrtve merimo v deset tisočih, ne gre zgolj za Gazo, tudi za Libanon in nič ne kaže, da se bodo tam razmere kaj kmalu umirile. Ne, na žalost, res spopadi še potekajo, res milijoni ljudi trpijo, dva milijona v Palestini, potem več kot milijon ljudi razseljenih v Libanonu zaradi tega nedavnega konflikta, ampak že prej so imeli tudi več let težko gospodarsko-politično krizo, kjer so ljudje živeli v velikem pomanjkanju. Moram povedati, da je bil včasih Libanon Švica Bližnjega vzhoda, kako so živeli, kako dobro so živeli. S temi krizami, s to vojno, vsem je pa življenje popolnoma postavilo na glavo. Več kot milijon ljudi v Libanonu nujno potrebuje pomoč v hrani, so brez vsega, morali so zapustiti svoje domove. Vem pa tudi, da nekateri ljudje na jugu Libanona, to je meja z Izraelom, kjer potekajo največji spopadi, ne želijo zapustiti svojih domov, čeprav je zelo nevarno, ampak vsi mislijo to, če bomo enkrat zapustili svoj dom, ga bodo okupirali, nikoli ne bomo imeli več svojega doma. To so zelo, zelo težke stvari. Seveda uničena je tudi vsa infrastruktura, posebej na jugu Libanona, pa tudi drugod, bilo je tudi obstreljevanje in tako dalje. Primanjkuje pa vsega, zdravstvene oskrbe, potem je tudi mnogo šol zaprtih, ker so jih spremenili v bistvu v begunske centre za notranje razseljene, otroci ne hodijo v šolo. Že prej mnogi sploh niso hodili več v šolo, ker starši enostavno niso imeli denarja niti za avtobus. Zdaj pa to še veliko, veliko težje, razmere so zelo težke. No, se mi zdi, da pač Palestina, posebej Gaza, to je pa vojna in kar se tam dogaja, to je pa brez primere tako nehumana vojna, kjer se res ne gleda, koga se obstreljuje. To je podobno sicer tudi v Libanonu, v Gazi pa še toliko bolj. In kar je žalostno, razmere tudi v teh, če stiskajo določena, na zelo majhna območja, kjer so tudi ti begunski kampi, in razmere so v bistvu res nevzdržne. Samo v letošnjem letu so recimo doživeli, ker so ljudje prišli v zdravstvene centre, 70 tisoč ljudi je doživelo ugrize od glodavcev, po domače povedano podgan. In to seveda, če ti ne dobiš zdravniške pomoči, da ti očistijo rano, da dobiš antibiotike, lahko resno zboliš, lahko tudi umreš. Seveda vseh zdravil pa v Gazi tudi primanjkuje, pomoč je še vedno omejena. In v teh zdravstvenih, mislim, v teh begunskih kampih tudi primanjkuje seveda pitne vode, no, higienske razmere res so zelo težke in zelo nehumane. Morate vedeti, da je skoraj polovica prebivalcev Gaze otrok in tudi veliko žensk, starejših, tako da zelo, zelo je težko. In tudi pač vsako znamenje, vsaka pomoč, vse, kar prihaja od zunaj, je znamenje upanja, edinega upanja za te ljudi, ki ga imajo. Tako da smo res hvaležni tudi na Slovenski karitas, vsem, ki darujete za pomoč ljudem na Bližnjem vzhodu, da ne pozabite na Palestino, Libanon, pa tudi naši državi, Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, preko humanitarnega strateškega partnerstva smo tudi v letošnjem letu dobili kar nekaj sredstev za pomoč Gazi, preko 600 tisoč evrov, skupaj s Karitas Jeruzalem, ki deluje na terenu in ima tudi deset zdravstvenih centrov znotraj Gaze. Na ta način bomo pomagali z zdravniško pomočjo več kot 5 tisoč ljudem. Po drugi strani pa tudi družinam pomagamo z osnovno pomočjo v denarju, ker tam se še vedno da kupiti. Na takih malih lokalnih tržnicah se še da kupiti hrano, ampak seveda je draga, ampak družine lahko vsaj kupijo tiste osnovne stvari. No, 130 tisoč ljudem pa preko tega projekta zagotavljamo tudi redno pitno vodo, tem, ki so v kampih notranje razseljeni, da imajo vsaj to možnost za to osnovno higieno. Prav tako preko strateškega partnerstva izvajamo projekt v Libanonu za notranje razseljene, ker jim tudi v zdravstvenih centrih, ki jih ima tudi Karitas Libanon, pomagamo z osnovno zdravniško pomočjo, preko tega projekta okrog 2000 ljudem, hkrati pa tudi najbolj ranljivim notranje razseljenim, kjer so družine z malimi otroci ali kjer so starejši, bolni, invalidni, tudi s finančno pomočjo okrog 300 družinam. S tem se pa daje tudi poseben poudarek ženskam, ki so ali morale zbežati, ki so same, ki so bile tudi žrtve nasilja. Ker v vseh teh kriznih razmerah so pa vedno tiste ali pa tudi otroci, ki so zelo ranljivi tudi za nasilje, so velikokrat ali posiljene, pretepene in tako naprej. In zato posebno pozornost vedno tudi prek projektov Ministrstva za zunanje zadeve namenjamo prav tem žrtvam nasilja. Karitas Libanon ima recimo tudi varno hišo, katere delovanje podpiramo tudi preko triletnega projekta, ki ga tudi sofinancira naše zunanje ministrstvo. Tudi celostno pomagamo tem ženskam tudi s psihosocialno pomočjo, z delavnicami, da se te ženske tudi povežejo med sabo, da se opolnomočijo, pomagajo ena drugi. Vedno pa seveda tudi z materialno pomočjo, finančno pomočjo, ki je najboljša na nek način, da si ljudje pač kupijo tisto, družine, ženske, tisto, kar najbolj potrebujejo, tako da to je en tak obliž na rano tudi s strani pač Slovenije in smo zelo, zelo hvaležni za to pomoč. Če za konec ponoviva, kako lahko pomagajo tudi prebivalci in prebivalke Slovenije? Prek vas seveda. Na Slovenski karitas imamo odprt transakcijski račun za pomoč ljudem na Bližnjem vzhodu, se pravi tukaj dajemo sredstva za pomoč Palestini in Libanonu. Te podatke najdete na spletni strani caritas.si, lahko nas tudi pokličete na 01 300 59 60, pa nam boste povedali svoje podatke. Imamo pa tudi odprto SMS-sporočilo za pomoč Bližnjemu vzhodu. Pomagate lahko s sporočilom CLOVEK5 in CLOVEK10 na 1919 in s tem prispevate 5 oziroma 10 evrov za pomoč tem res ranljivim ljudem na Bližnjem vzhodu. Res iz srca hvala vsakemu za vsak dar. V naši družbi je bila Jana Lampe, Slovenska karitas. Z njo sem se pogovarjala Nataša Harej. Lep dan še naprej vam želim.
