POSNETEK ODDAJE
Dober dan, z vami sem, Nataša Harej. Ko govorimo o turizmu, pogosto govorimo o trajnosti, manj pogosto o vključevanju in dostopnosti. Ne gre za manj pomembna pojma, saj osvetljujeta to, kako destinacija skrbi za ljudi z oviranostmi in kako se v turizem vključujejo domačini. Na Višji strokovni šoli za gostinstvo, wellness in turizem Bled tej temi posvečajo veliko pozornosti. Mentorica nedavnega mentorskega posveta na to temo ter predavateljica na tej šoli, dr. Darija Cvikelj, je ob teh pojmih povedala. Prav je, da se ta pojma razločita in pravilno tudi pojmujeta. Torej, v skladu, če se zdaj fokusiram samo na turistično dejavnost, s četrto točko sedmega člena etičnega kodeksa, ki ga je World Tourism Organization sprejela oktobra 1999, je dostopni turizem tisti, ki je enakopravno dostopen vsem ranljivim skupinam. Seveda vključno tudi z osebami z oviranostmi. Medtem ko vključujoči turizem tudi v skladu z recimo Žabrlom, recimo, ki govori definice Žabrla ali pa Darcy Dickinson, a tudi Buhalisa o Accessible Tourism Concepts Issues, bomo pa rekli, da je pa tisti turizem, ki pa poleg oseb z oviranostmi omogoča tudi ekonomsko enakopravnost lokalnega prebivalstva in ostalih oseb, ki so vpete v turistično okolje določene destinacije. Kar pa ne pomeni, da morajo biti vse destinacije v ekonomskem smislu dostopne prav vsakemu obiskovalcu, morajo pa biti vzdržne za domačine. Logično je, če zdaj zelo poenostavljeno pa recimo plastično ponazorim, da ne bo lokalni prebivalec terjal enakovrednega dostopa do recimo kavice v petzvezdičnem hotelu, recimo Hotel Toplice na Bledu, če vemo, da niti rang hotela kot tak ni namenjen lokalnemu prebivalstvu oziroma da ima ali pa ciljno določen segment gostov. Enakopravnost v tem smislu pomeni, da lahko lokalni prebivalec najde zase tudi ponudbo recimo vsakodnevno, ki pa je razlikovalna glede na te cene, na primer kavice, če že govorimo o kavi, za turiste, ki pa, kot vemo, plačujejo ali pa recimo so pripravljeni odšteti več glede na ekskluzivnost destinacije. Upam, da sem bila dovolj jasna. In kaj o dostopnosti pravi zakonodaja? Ne gre za neko noviteto, a veste. Objekti v javni rabi morajo biti prilagojeni že od srede 80. let. To govori gradbeni zakon GZ-1. Se pravi, izobraževalne ustanove, kulturne ustanove, zdravstveni objekti, gostinske, trgovske in javne površine. Kar pa je, se pravi, mogoče novega, je tako imenovano zakon ZIMI, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, in pa ta konec prehodnega obdobja, ki je veljal kar 15 let. V tem času bi se naj vsi ti prej omenjeni objekti prilagodili oziroma vezano za ta izhodišča in pravne podlage, upoštevajoč se izjeme, takšne kot so. Se pravi, dolžni so vsi ti gospodarski objekti omogočiti dostopnost na trgu, proizvodom, produktom in tako dalje, ki so skladni s temi pogoji dostopnosti. Naj še omenim direktivo EU, Evropskega parlamenta in Sveta, ki je bila sprejeta 17. aprila, o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve, in pa recimo ta zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide, ki se je pa recimo začel pač uporabljati s 25. letom. Študentke in študenti Višje strokovne šole za gostinstvo, wellness in turizem Bled so analizirali stanje na Bledu, in sicer štiri izzive dostopnosti. Kako se je Bled odrezal? Doktorica Darja Cvikal. Torej, sama metodologija je bila, da smo na terenu naredili intervjuje s pomembnimi deležniki z infrastrukture Bled, torej z ljudmi, ki se ukvarjajo leta in leta s problematiko arhitekturne in pa sicer komunikacijske dostopnosti, in pa krožno traso smo zarisali, dolgo dva kilometra, ki smo jo potem tudi raziskali. Hotel Astoria, naš šolski sicer hotel, je bil prvi študijski primer, kjer smo ugotovili, da je soba lepo prilagojena gibalno oviranim osebam, da imamo ograjico v dvigalu, da imamo tudi rampo in dostopne, dostopno stopnišče, torej glavni vhod, ravno tako zadnji vhod. In to je nekako najbolj pomembni del, torej ta arhitekturna dostopnost in da ljudje z oviranostjo vedo, da jih nekdo čaka in da bo za njih poskrbljeno. Edina prilagoditev ali recimo priporočilo, ki so ga podali, je bil znižan recepcijski pult. Ta del recimo arhitekturno se da rešiti na več različnih načinov, torej prav bi bilo, da se tudi gost recimo na vozičku lahko dostojanstveno pogovarja iz oči v oči z receptorjem. Druga študija, Ledena dvorana, ravno tako smo ugotovili, da je prilagojena in ima klančino zadaj, dostop tudi do sanitarij, kar je izredno pomembno, in pa naše priporočilo pri tem je bilo, in pa seveda galerijo, od koder lahko gledajo. Torej, da ne omenjam slušnih zank, ki smo jih že sicer priporočili v vseh teh objektih, je pa za gibalno oviranje recimo poskrbljeno v Ledeni dvorani. Mi smo samo priporočili znižanje klančine, se pravi, da se preplasti ne z malo nižjim naklonom, in pa zamenjavo trenutne balkonske ograje s stekleno zaradi boljšega razgleda. V tretje so bili pločniki. No, tukaj bi rekla, je edina pomanjkljivost, vendar smo tudi po poglobljenem intervjuju s predstavnikom Infrastrukture na Bledu ugotovili, da na vseh zaznanih 17 mikrolokacijah so ti visoki robniki, ki onemogočajo osebam z gibalno oviranostjo, ki so na vozičku, da se tekoče premikajo, da je problem v tem, da so v državni recimo lasti, in potem se te zahteve po rekonstrukciji pošiljajo. Tako da tudi ugotavljamo, da so ljudje, ki dnevno delajo na tovrstni problematiki. Dali smo priporočilo o znižanju robnikov in ureditvi klančin, ki bi bile primerne za tako, bi rekla, brez posebnega truda prehodne. Četrta študija primera, ki nas je izredno pozitivno presenetila, je pletna. Izvedli smo tudi terenski ogled, pogovor z gospodom Gregorjem Pazlarjem, ki je predsednik Čolnarskega društva Bled, in ugotovili, da pletna, takšna kot je, omogoča prevoz invalidskih vozičkov in sploh v pogovorih podobno tudi s kočijaži na Bledu, torej lokalnim prebivalstvom ugotavljamo, da je lokalno prebivalstvo že od nekdaj zelo, zelo naklonjeno omogočanju enakovredne pravice osebam z oviranostmi, gibalnimi, takšnimi, drugačnimi, in vedno pomagajo. Torej, ganjeni smo bili ob tem, ko smo videli, kako dejansko pomagajo sami, nikoli niso imeli problemov in zagotavljajo to pravico do turizma res vsem. Bomo rekli, pri pletni sploh nismo imeli kaj za priporočati, ker imajo celo nekak protokol ali pa sistem urejen, kako zložijo vozičke, kako namestijo potnike na levo, desno in tako dalje. Edino, kar bi rekli, ampak to že ni bila več študija primera pletne, da ko pletna prepelje do otoka, da ta pa res še ni prilagojen, se pravi okolje otočka ni prilagojeno gibalno oviranim. Glede na staranje prebivalstva in vedno večje število ljudi z oviranostmi, ki potujejo, je dostopnost na destinaciji zelo pomembna, saj poleg uveljavljanja pravice do turizma ne nazadnje pomeni tudi konkurenčno prednost destinacije pred drugimi. Oddajo sem pripravila Nataša Harej in lep dan še naprej vam želim.
