POSNETEK ODDAJE
Lepo pozdravljeni, z vami sem Rok Podakar. V tem tednu pod Triglavom več o stanju vodnega zajetja Završnica. V Radovljici je v teku kar nekaj infrastrukturnih projektov, še vedno pa poteka tudi obnova po poplavah. Martin Šolar je postal novi predsednik Planinske zveze Slovenije. Na Bledu v sklopu priprav na poletno sezono poteka več infrastrukturnih del. Vse to takoj po kratkem glasbenem predahu. Poslušate oddajo Teden pod Triglavom.
Lani smo pogosto govorili o stanju vodnega zajetja Završnica. Zaradi onesnaženja vira je bil večkrat uveljavljen tudi ukrep prekuhavanja vode pred uporabo v prehranske namene. O tem, kakšno je stanje sedaj in kako kaže za naprej, je župan Leopold Pogačar povedal.
Jaz zagotavljam vsem občankam in občanom in ne nazadnje mogoče tudi Jeseničankam in Jeseničanom, kajti voda priteče iz območja Žirovnice, da ne podjetje JEKO, ne Občina Žirovnica in tudi ne Občina Jesenice ne stojimo ob strani in čakamo, da se bodo zadeve uredile same po sebi. Zakaj? Zato, ker kot prvič redno analiziramo oziroma analizirajo kakovost vode, drugič, res, da se še vedno dodaja minimalna količina klora, če ga tako imenujem, no, strokovni izraz je daljši in ga niti ne vem iz glave, ampak pomembno je to, da gre prvič za manjšo količino, minimalno količino, zato da zagotavljamo ta trenutek neoporečno vodo. Zagotavljam, da je ta količina klora manjša, kot je v vseh sosednjih občinah že vrsto let.
Zdaj kot drugo pa se aktivno dela na ugotavljanju vzrokov. To sem že večkrat poudaril, pa kakorkoli se čudno ali pa smešno sliši, dejansko je teh bakterij premalo, da bi lahko detektirali, ali gre za človeški ali za živalski izvor. Tudi različni laboratoriji so to pregledovali in dejansko tega ni tako, da je seveda padla odločitev in na tem sedaj zadevo bomo tudi na ta način zaključili, da bomo odpravili vse možne vzroke. Karkoli bi že lahko vplivalo na to, ena smer je razširitev vodnega zajetja, kjer je Občina Žirovnica dogovor z agrarno skupnostjo, odkupila zemljišča in to območje se bo razširilo, govorimo o območju, ki je zavarovano z ograjo.
Zdaj druga stvar je pa seveda pregled vseh objektov, ki so gorvodno od zajetja, in moram reči, da tukaj je bilo opravljenega kar veliko dela. Gre za kar nekaj objektov, ki jih je bilo treba vse detektirati, ugotoviti njihovo stanje, legalnost in ugotoviti, na kak način imajo urejene odplake, to se pravi tako vode kot fekalije. No in z vsemi temi lastniki, ki mimogrede, se jim zahvaljujem za aktivno sodelovanje in razumevanje za del, je bil 1. aprila, pa ne gre za prvoaprilsko šalo, sestanek v sejni sobi Občine Žirovnica, kjer so tako upravljavci, inšpektorji in vsi strokovnjaki, ki pri tem sodelujejo, se z njimi pogovorili, jim predstavili stanje in seveda naložili ukrepe, ki jih morajo izvesti zato, da se odpravijo kakršne koli možnosti.
Poslušate oddajo Teden pod Triglavom.
V Radovljici je v teku kar nekaj infrastrukturnih projektov. Kaj je trenutno aktualno, pa župan Ciril Globočnik?
Ja, lahko rečem, da se kar na veliko krajih po celi občini dogaja, pa bi res tiste najbolj pomembne projekte povedal. Sicer obnova ceste v Mošnjah, torej tam obnavljamo tako vodovod, odvodnjavanje, razsvetljavo, elektro in pa telekom omrežje. Torej bomo zelo veseli, da ta projekt zaključimo, ker je bil pričet že v lanskem letu. Potem je tudi v Mošnjah gradnja po Kopališča, torej prva in druga faza. Tukaj tudi bomo zaključili celoten projekt. Kopališko ulico nam je pa uspelo v zelo kratkem času realizirati, tako da je zaključena. Tam je bilo predvsem odvodnjavanje, razsvetljava in pa seveda dotrajana asfaltna obloga, tako da to je bil zelo pomemben tudi odsek do zdravstvenega doma, lekarne, Kopališča in zdaj je to tudi urejeno.
Potem obnova vodovoda in ceste v naselju Brda, to je Lancovo na desnem bregu, sanacija uničene ceste na Slatni do vodnega zajetja, to je pa v bistvu pod Dobrčo, in sicer tukaj je še, bom rekel, bila sanacija, ki vključuje po vodni ujmi iz leta 2023. Potem je tudi tukaj izpada zraven še ureditev meteorne kanalizacije v Slatni. Potem nadaljujemo na Mišačah, oto Mišače–Otoče, predvsem zaradi usadov, ki so bili, in, bom rekel, predvsem zaradi varnosti cestnoprometne. Tudi tukaj je zelo pomembno za te manjše odseke. Potem je tudi še sanacija Delavske poti v Mošnjah, tudi zaradi usadov. Veliko je bilo teh stvari ob vodni ujmi, veliko pa tudi nasplošno, da se te stvari posanirajo, kot sem rekel, že zaradi varnosti.
Zdaj en pomemben zaključek ureditve poti ob progi v Zalošah. Tukaj moram reči, da je bil ta projekt praktično narejen, ampak je pa potrebno bilo ta finalno stanje urediti po umestitvi oziroma revitalizaciji, ki smo mi delali podvoze na dveh območjih.
Tudi v Radovljici pa še vedno potekajo obnovitvena dela po poplavah leta 2023.
Lahko rečem, sem pa zelo vesel, da smo začeli, bomo rekli, na relaciji Grad Kamen, Draga, sanacijo mostu v Črni potok v Dragi, potem tudi sanacija porušene ceste v Dragi, torej govorimo o makadamski cesti, in pa ureditev v graju okolje ekološkega otoka na Zgornjem otoku in pa obnova vodovoda, pločnika, TCS z odvodnjavanjem v naselju Dolina v Lescah, to je pri krožišču, tako da bo tudi ta del celovito zaključen, kajti v preteklosti nam je vedno primanjkovalo denarja.
No, pred časom na novinarski konferenci ste govorili, da poplavna obnova ni končana, tudi zato, ker še vedno čakate na soglasja državne tehnične pisarne, ki mora odobriti vse projekte. Je sedaj vse zaključeno ali čaka še kaj?
No, zdaj moram reči, da sem bil zelo vesel za ta Črni potok, kot sem ga omenil, da nadaljujemo z gradnjo, seveda pa pričakujemo to recenzijo za celoten odsek od gradu Kamen do Gostišča Draga. To pričakujemo, bomo rekli, še v tem mesecu in na osnovi tega bomo potem lahko šli v razpis za izgradnjo celega odseka, ki je pa v vrednosti preko 3 milijone evrov.
Poslušate oddajo Teden pod Triglavom.
Martin Šolar je tako postal 15. predsednik v 133-letni zgodovini Planinske zveze Slovenije, ki velja za eno najbolj množičnih nevladnih in prostovoljskih organizacij v Sloveniji ter hkrati tudi za najbolj množično športno organizacijo v državi. V zvezo je danes vključenih 300 planinskih društev, ob koncu leta 2025 pa je štela 64 tisoč 19 članov vseh starostnih skupin. To pomeni, da je v Planinsko zvezo Slovenije včlanjenih približno tri odstotke vseh prebivalcev Slovenije.
Novi predsednik je s planinsko organizacijo povezan desetletja, je prostovoljni vodnik Planinske zveze Slovenije in planinske vzgoje, alpinist in varuh gorske narave. Po izobrazbi je magister naravovarstva in univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva. Zadnjih osem let je bil podpredsednik Planinske zveze Slovenije, med letoma 2019 in 2023 pa je vodil tudi Balkansko združenje planinskih organizacij, kjer je še vedno član izvršnega odbora. Šolar je zaposlen kot direktor Kobariškega muzeja, v preteklosti pa je vodil tudi Triglavski narodni park in mednarodno naravovarstveno organizacijo WWF Adria. Kot član Planinskega društva Bohinjska Bistrica je bil dejaven v številnih komisijah Planinske zveze Slovenije, med drugim na področju mladinskega dela, vodništva, varstva gorske narave, alpinizma ter vzgoje in izobraževanja. Je tudi mednarodni planinski vodnik UMLA in ambasador biosfernega območja Julijske Alpe.
Ob izvolitvi je predstavil tudi glavne programske usmeritve za obdobje od leta 2026 do leta 2040. Med temeljnimi vrednotami je izpostavil povezanost z gorami in naravo, odprtost, vključevanje, spoštovanje, odgovornost in prostovoljstvo, ki ostaja jedro identitete planinske organizacije. Na organizacijskem področju želi ukrepiti članstvo, povečati njegovo aktivnost, utrditi vlogo planinskih društev in meddruštvenih odborov ter posodobiti upravljanje zveze.
Poslušali ste oddajo Teden pod Triglavom, z vami sem bil Rok Podakar.
Poslušate oddajo Teden pod Triglavom.
Na Bledu pa v sklopu priprav na poletno turistično sezono poteka kar veliko infrastrukturnih in cestnih del. Kaj vse, pa župan Anton Mežan.
No, mislim, da zdaj ta trenutek vse lepo kaže, da bo v kratkem zaključeno še tisto, kar še ni. Govorim seveda o cesti ob jezeru pri hotelu Toplice. Načrt je, da do konca meseca, morda se bo kakšno delo še zavleklo, tako je po 1. maju, ampak res morda. Vendar v načelu pa bomo s tem mesecem zaključili vse tisto, kar nekako lahko moti promet na Bledu, ker ne želimo, da bi naše investicije kakorkoli vplivale še dodatno po nepotrebnem na gostoto prometa in na slabo voljo domačinov, pa tudi tistih, ki so morda v samem tranzitu.
Naj povem, da smo, kar se tiče naših odločitev glede teh investicij, ubrali pravo smer, kajti že zdajle naši obiskovalke in obiskovalci sprašujejo, pa tudi domačini, a se bo tole še dolgo vleklo, pa kje bo ponovno zaprto, kajti navajeni so bili, da smo marsikaj delali. Resno, sedajle poleti ne bo nobenih takšnih del. Ta trenutek pa lahko rečem, da so že praktično gotova dela tudi na Ribenski cesti, ker se je v preteklih dneh asfaltiralo celotno površino. Zraven večje zasebne investicije smo sedaj se odločili, da se vse skupaj na novo poasfaltira, seveda tudi na stroške investitorja, tako da bo vhod na Ribensko cesto takšen, kot mora biti. Nekaj drugih manjših investicij v zaključevanju, sicer pa kot rečeno, poleti bomo nekoliko manj kopali kot sicer.
Poslušali ste oddajo Teden pod Triglavom, z vami sem bil Rok Podakar.
