POSNETEK ODDAJE
Dober dan, z vami sem Nataša Harej. Minuli teden se je v Čebelarskem razvojno-izobraževalnem centru Gorenjske v Lescah odvijal regijski dogodek, namenjen razpravi o pomenu mladinskega dela pri razvoju mladih in lokalnih skupnosti. Dogodek je hkrati osvetlil priložnosti, ki jih mladim in organizacijam ponujata programa Erasmus plus Mladina ter Evropska solidarnostna enota. Poleg tega pa je ponudil tudi številne možnosti za mreženje in izmenjavo dobrih praks med organizacijami, občinami in mladimi. Kot primer dobre prakse je bilo predstavljeno delovanje radovljiškega mladinskega centra Kamra. Predstavili sta ga vodja centra Jasmina Šubic in predstavnica mladih Kaja Pojbič.
Je res, da je poleg vseh aktivnosti, športnih, kulturnih krožkov, ki jih imamo v Radovljici in okolici, zelo težko v tem obdobju pridobiti mlade mladostnike v bistvu k vsakodnevnemu sodelovanju v mladinskem centru. Zato je potrebno zelo veliko energije in motivacije, da izpeljemo naše aktivnosti in projekte. Poleg tega pač, da imamo poleg mladinskega centra tudi dnevni center za otroke in mladostnike v stiski preko ministrstva za socialo, se velik del dejavnosti odvija tudi za njih. Zelo radi pa potem delamo projekte prav z mladimi in za mlade, ker se nam zdi, da so včasih mogoče tudi malo izpuščeni zaradi tega, ker s temi mlajšimi toliko več opravkov in toliko več individualnega dela, svetovanja, učne pomoči, ki jo izvajamo. Tako danes se je bilo sredotočeno predvsem na mlade. Zato mi, odkar je Kamra v lanskem letu praznovala deseto letnico delovanja, vsako leto namenimo energijo in finance v bistvu mladim, da skupaj z njimi naredimo projekt, ki se potem pokaže v lokalni skupnosti. Ker nam je tudi zelo pomembno, da ta sredstva, ki jih dobimo z občine, niso zdaj namenjena samo nekim aktivnostim v zaprtem, v centru ali pa mogoče nekje na drugih lokacijah, ampak da se z njihovim rezultatom, z rezultatom mladih, pokažemo v lokalni skupnosti in nekaj naredimo tudi za vse občane. Tako da od začetka delovanja smo izpeljali že nekaj projektov, ki so bili vidni. V času korone smo naredili mozaično pot, kjer so mladi sami izdelali zemljevid, logo, potek poti, sodelovali so preko Zooma in v zaprtih prostorih občine, po izložbah lokalov, knjižnice, raznih trgovin postavili na ogled svoje izdelke, ki so jih v prejšnjih letih naredili na teh mozaičnih delavnicah, in to je bilo pač na voljo vsem občanom, da so si lahko ogledali. Potem smo se javili na participativni proračun in preuredili podhod pod železniško progo, kjer še sedaj stojijo mozaiki, grafiti. Obstoječe grafite smo polepšali, recimo. To je bil tudi zelo medgeneracijski projekt, poleg tega, da so mladi predlagali in sodelovali, smo v bistvu zraven vključevali skupino mladostnikov, skupino starejših in pa tudi skupino mladih. Potem smo naredili, po tem, ko je bila korona, ko je bil problem z duševnim zdravjem, tako da so mladi sami želeli imeti delavnice, kjer bi zbirali načine, kako v bistvu izboljšati duševno zdravje, in so iskali metode, tehnike, kako bi si s tem pomagali. Dobivali so se vsak teden in potem nabor teh tehnik, metod prikazali tudi na enem skupnem pikniku pač v lokalni skupnosti še ostalim mladim. Vsako leto smo jih nekako navabili, motivirali, da so nekaj izvedli. Je pa posebnost tudi ta, da pač niso mladi samo iz radovljiške občine pri teh projektih, ampak pač tisti, ki se želi priključiti, je lahko iz katerega koli drugega kraja, ker tukaj nimamo omejeno, ker pridejo tudi iz Kranja, z Bleda, z okolice. No, potem smo pa letos, kar bo pa Kaja bolj povedala, da ne govorim samo jaz, pa v bistvu nadaljevanje teh mozaikov, ki so kako nekako naša rdeča nit delavnic v Kamri, ker imamo tudi tu mentorico, ki je v bistvu najbolj, res se najbolj angažira za delo z njimi, ima poseben način, tako da jih res zmotivira in potem res naredijo dober projekt in stoji za njimi, jih podpira. Tako da naslednja stvar, zadnja, ki je bila zdaj, je bila pa razstava v Občini Radovljica, v avli. To so pa naredili mladi, pa bo Kaja povedala.
Ja, hvala. No, zdaj mi smo predvsem s tem projektom, to je naš medgeneracijski projekt, poimenovali smo ga BIDA Project, hoteli smo predvsem poudariti pomembnost čebel in tudi v bistvu se mi zdi za nas kot za mlade sploh, da v bistvu razvijamo to kreativnost, ki se mi zdi, da je vedno bolj zatrta, predvsem ker imamo vsi, ne vem, fakse, nekateri že delajo, tako da to se mi zdi v bistvu res super. Mi smo sicer imeli nekaj problemov. Težko se je bilo uskladiti. Smo se dobivali ob petkih zvečer, kar se mi zdi, da za nas mlade se veliko stvarem odrečemo, da si vzamemo čas tudi za to, ker to je bilo res po tri ure, recimo od petih do osmih zvečer. Tako da veliko je bilo tudi odsotnih, tako da smo si morali med sabo pomagati, da smo v bistvu nadomestili delo drug drugega, recimo, če ni mogel, če mu ni uspelo priti. Zdaj, potem smo se tudi dobivali na Zoomu, če se ni dalo drugače. Tako da smo v bistvu te mozaike kar delali zelo dolgo, mislim, da več kot pol leta, še več. Vsak teden smo se dobivali, če se je dalo. Tako da pa smo pa morali še pripraviti vabilo na razstavo, ki smo jo pa tudi izvedli na občini. In se mi zdi, da je ta razstava res prejela tudi zelo dober odziv. Tako da se mi zdi, da res take stvari so zelo pomembne za nas kot za mlade. Sicer pa so bili tudi ti mozaiki, ki so bili razstavljeni na občini, nekateri tudi iz prejšnjih let od starejših, ki so delali z mentorico, ampak jaz mislim, da smo želeli res, se mi zdi, da smo dobro razstavili.
Seveda je bil medgeneracijski projekt, ker sta dve skupini udeleženk delali mozaike preko medgeneracijskega programa. One so potem tudi pripravile pogostitev, mladi so pač organizirali celotno izpeljavo razstave, tako da so bili do konca marca razstavljeni mozaiki po avli. Tako da se je povezala celotna skupnost. Vedno težimo k temu, da se povežejo mladi in mogoče tudi starejši, čeprav na delavnicah, recimo, so delavnice posebej za njih, pač jih ne dajemo skupaj, ampak nekako tako, da tudi ostali vidijo, kako zelo so aktivni, in da si malo zmenjajo izkušnje in tako.
Oddajo sem pripravila Nataša Harej in lep dan še naprej vam želim.
