POSNETEK ODDAJE
Lepo pozdravljeni v Tednu pod Triglavom. Z vami sem Karmen Sluga. Tudi tokrat bomo izpostavili nekaj dogodkov, ki so zaznamovali iztekajoči se teden. Vabljeni, da ostanete v naši družbi.
*]:pointer-events-auto scroll-mt-[calc(var(--header-height)+min(200px,max(70px,20svh)))]" dir="auto" data-turn-id="request-WEB:c80d22dc-77b5-463f-b00f-a92f5784d553-28" data-testid="conversation-turn-26" data-scroll-anchor="true" data-turn="assistant">
Poslušate Teden pod Triglavom. Močan veter, ki je pred dnevi prizadel Gorenjsko pa tudi druge dele Slovenije, je škodo povzročil tudi na kulturni dediščini. Na Ministrstvu za kulturo so za zdaj evidentirali 14 spomenikov lokalnega in državnega pomena, ki so utrpeli večjo škodo. Ministrica Asta Vrečko:
Kar nekaj spomenikov kulturne dediščine je bilo poškodovanih, od tega mnoge stavbe kot del naselbinske dediščine, torej posamezne strnjene hiše, kar se pa tiče spomenikov lokalnega ali državnega pomena pa računamo nekje okoli 14. Ja, v bistvu mi še zbiramo po terenu. Od petka naprej so tudi šli konservatorji na teren, so pogledali v grobem, kot rečeno, recimo, da 14 takih večjih stvari, kjer bi lahko utrpeli večjo škodo, ampak to je seveda od … do. Med njimi niso zgolj stavbe, ampak tudi parki, ki spadajo pod kulturno dediščino. Sama ocena financ pa bo znana po vseh zbranih podatkih, ki se nabirajo. Tukaj pa seveda so lastniki različni, govorimo od zasebnikov, občin pa do države.
Med najbolj poškodovanimi spomeniki lokalnega in državnega pomena sta Prešernova rojstna hiša v Vrbi in območje dvorca Katzenstein v Begunjah. Ministrica Asta Vrečko:
Najbolj znana je seveda Prešernova hiša, ki smo jo ravno kar odprli, obnovili, in tudi ta se že popravlja, se je že zaščitena. Tukaj seveda računam, glede na to, da gre za poškodbo kritine, strešnikov, da bodo stvari hitro urejene. Potem ena bolj takih znanih stvari pa je seveda dvorec Katzenstein, torej Begunje, kjer se ravno kar še sanira okolica, park, tam je že prej bilo nastradalo, če se spomnite v času poplav. Zdaj je drugi del faze obnove in spet je nastradalo in računam seveda, ker spet gre tako za spomenik najvišjega pomena kot tudi za uporabno površino za bolnico, da tudi to se bo v najkrajšem času popravilo.Z nami ste v Tednu pod Triglavom. Nedavni vetrolom je največ škode povzročil v gozdovih na Gorenjskem, kjer je poškodovanega približno 100 tisoč kubičnih metrov drevja. Vetrolom po obsegu sicer ni največji v zadnjih letih, problem pa je velika razpršenost škode in velik izziv bo poskrbeti za pravočasno sanacijo pred namnožitvijo podlubnikov. Krajevni območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije je vetrolom po prvih ocenah poškodoval nekaj več kot 50 tisoč kubičnih metrov drevja, kar pomeni več kot 3 milijone evrov ekonomske škode. Poškodbe so prisotne praktično v vseh gozdovih na tem območju, največ pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem. Več poškodovanega drevja je tudi pod Poreznom, v Zgornji Sorici, na Jelovici, v Kokri ter na severnih legah vrhov v Poljanski in Selški dolini, so sporočili s kranjske enote Zavoda za gozdove. Tudi na območju blejske enote Zavoda je veter poškodoval približno 50 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega približno 20 tisoč na Pokljuki, 10 tisoč na Jelovici, 6 tisoč na Mežakli, po nižinah pa največ v okolici Radovljice, je pojasnil vodja blejske enote Andrej Avsenek. Sam obseg z vidika letnega obsega sečnje ni tako velik, da bi bilo to nekaj ekstremnega, je povedal Avsenek in spomnil na vetrolom leta 2023, ko je bilo poškodovanega drevja količinsko več. Bo pa tokrat težava v tem, da so poškodovana drevesa zelo razpršena, gre namreč predvsem za posamično podrta ali polomljena drevesa in skupine dreves, redkeje pa za večje strnjene površine. Razpršenost pa predstavlja tudi veliko nevarnost za namnožitev podlubnikov.
To je Teden pod Triglavom. Na Bledu je potekal drugi gorenjski razvojni forum v organizaciji BSC Kranj, Regionalne razvojne agencije Gorenjske, Razvojne agencije Zgornje Gorenjske RAGOR in GZS Regionalne zbornice Gorenjske. Forum je bil priložnost za srečanje z vodilnimi predstavniki turističnega gospodarstva v regiji, za seznanitev z aktualnimi trendi in razvojnimi usmeritvami na področju turizma ter za poglobljeno razpravo o tem, kako lahko lokalna, nacionalna in evropska sredstva podprejo razvoj turizma v regiji. Direktor BSC Kranj, Regionalne razvojne agencije Gorenjske, Jure Meglič je v nagovoru izpostavil enega od ključnih izzivov gorenjskega turizma: kdo bo jutri ustvarjal kakovosten turizem na Gorenjskem, kako mlade navdušiti za poklice v turizmu in kako odgovoriti na upad vpisa v izobraževalne programe. Ostale izzive so izpostavili v delu omizja. To so bili Peter Vesenjak iz podjetja Hosting Management Camp Consulting, Martin Jezeršek iz Jezeršek gostinstva, Jure Repanšek iz Alpinia Group, Polona Vovk z Doma na Vršku iz Razvojne agencije in Blaž Veber iz Turizma Bled. Ob koncu so strnili pet izjav, ki so zaznamovale forum. To so: država naj se umakne iz hotelov, uspeh se ne meri več v številu turistov, 75 odstotkov hrane lahko pridelamo sami, če turist ne je lokalno, Gorenjska izgublja, in pa blejski turizem se mora bolj povezati z lokalno oskrbo. Tudi zaradi klimatskih razmer lahko Gorenjska postane dobra destinacija na robu Mediterana. Zato je bilo skupno sporočilo drugega Gorenjskega razvojnega foruma jasno: izziv gorenjskega turizma ni, da ne raste. Izziv je, kako raste. Toliko v Tednu pod Triglavom. Lep dan še naprej želim, Karmen Sluga.
