POSNETEK ODDAJE
Lepo pozdravljeni v Tednu pod Triglavom. Z vami sem Karmen Sluga. Tudi tokrat bomo omenili nekaj dogodkov, ki so se zgodili v preteklih dneh. Vabljeni k poslušanju.
Župane z Gornje Gorenjske skrbijo novi izračuni razvitosti, zaradi katerih naj bi nekatere občine prejemale manj nepovratnih sredstev. Predstavniki direktorata za regionalni razvoj so jim na koordinaciji na Bledu zagotovili, da na razvojna sredstva regij to ne bo vplivalo. Pojasnila pa pričakujejo tudi od ministrstva za javno upravo. Občini Bled in Bohinj se po novi metodologiji naenkrat uvrščata med najbolj razvite občine v državi, kar po mnenju obeh županov ni realno. Župan Bleda Anton Mežan:
Sam sem ocenil, da enostavno ne moremo biti četrta najbolj razvita občina, ker vem, kaj vse nimamo razvito, ker vem, da čakamo, da pridemo do Bleda iz avtoceste nekaj kilometrov, pol ure ali več, ker vem, da naša kanalizacija še vedno ni rešena, ker vem, da nam razpada šola, in potem težko priznam ali pa se pohvalim, da sem med najbolj razvitimi občinami v Sloveniji, sploh ob dejstvu, da naj te najbolj razvite ne bi dobivale sredstev iz državnega proračuna oziroma po novem, da 50 odstotkov za investicije, več pa ne. Skratka, tukaj smo še na različnih bregovih.
Bohinjski župan Jože Sodja prav tako dvomi v pravilnost formule za izračun.
Ko pogledaš, da se z 0 ta koeficient na 1, se lahko malo nosiš, kot pa rečeš, kaj nam je ratalo. Po drugi strani pa, ko pogledaš, da nimamo kanalizacije v kompletni občini, da nimamo cest urejenih, da imamo še zmeram čistilno problematiko, da, ne vem, nimamo urejenega življenja tako, kot bi moglo biti za tako bogato občino, se pa prašaš, kaj je vse šlo v tisti izračun, po tisto formulo. Danes smo zvedeli kaj, tako da vse tisto, kar ti dobiš tudi na evropska sredstva ali pa državna sredstva, se je to štelo notri, tako da je meni to nelogično. Res ne, s tem se jaz ne postavljam, tudi nisem se hvalil, da smo zdaj bogata občina, da dobro delamo, ker določene stvari se ne izidejo na tak način, kot so pač oni prikazali. Zdaj je bil na brzino nek popravek in ta popravek mislim, da je šel, da ni nobena občina več na ničli, ampak je nekje na 60 % ali pa od 50 % navzgor. To je pa še bolj nerazumljivo, ker kar naenkrat nekaj določiti, to se pravi, da ni enega točnega pravega izračuna, ker če se nekdo ne strinja, mu pa nekaj daš za to, da bojo tiho.
Oba župana skrbi, ker naj bi domnevno najbolj razvite občine v državi dobivale manj sredstev za investicije. Od predstavnikov direktorata za regionalni razvoj so župani na sestanku dobili zagotovila, da koeficient razvitosti na dodeljevanje sredstev za razvoj regij ne vpliva, vpliva pa na sodelovanje na razpisih nekaterih ministerstv.
Poslušate Teden pod Triglavom. V sklopu serije Obrazi slovenskih pokrajin so v Kolpernu na Jesenicah gostili Vitomirja Pretnarja, fotografa in raziskovalca lokalne zgodovine. S fotografijo se Pretnar intenzivno ukvarja že od leta 1972. Je član Fotografske zveze Slovenije ter prejemnik več priznanj za svoje delo. Bil je tudi v vodstvu Fotografske zveze Slovenije. Na srečanju v Kolpernu na Jesenicah je orisal svoje fotografsko ustvarjanje in predstavil tudi zbirateljsko žilico, saj ima v lasti kar nekaj starejših fotoaparatov. Trenutno fotografira gradnjo srednje šole na Jesenicah, po končanju pa načrtuje še razstavo, tako o rušenju kot tudi gradnji hrama učenosti sredi Jesenic.
To je pa moja tiha poklicna želja. Jaz bi bil rad gradbenik, pa potem nisem bil, sem pa elektroinženir, ker se mi zdi tako čudovito nekaj zgraditi in videti, bi rekel, rezultat svojega dela. No, čeprav to je poklic, ki je zelo težek, predvsem nomadski, greš, kar si naredil, naprej spet delaš na terenu, v blatu, v dežju, res občudujem te ljudi, vedno znova. In pač fizično tudi naporen, nevaren je, to sem že sam videl, pa nisem fotografiral, kako je človek padel. No, ampak je pa to, srednja šola je nek tak feniks iz pepela, jaz pravim. To je pač projekt, ki je v enem letu podrl in zgradil novo šolo. To je neverjetno. In vse skupaj, ko so podirali, je bilo tudi zmleto v fragmente, stroji, ki so tudi temu namenjeni. Ločeno je bila armatura, beton, vsa izolacija in vse to je šlo posebej, ker to po evropskih predpisih, ko sem jaz dal idejo, sem rekel, zakaj pa ne minirate, ne, so rekli, po evropskih predpisih recikliramo. In to je šlo vse v reciklažo. E, daj, mi je na Facebooku napisal tudi, kakšna radirka je še ostala. In to bo pač, in tak se mi zdi, res izjemen dokument, ne samo gradnje, tudi podiranja stare šole, nek spomin na neke stare čase v novi preobleki, nek spomin tudi na Slavka Smoleja kot bivšega in prvega direktorja povojne te poklicne šole, znanega fotografa, ki je tudi veliko fotografiral za te poklice, je s tem promoviral šolo in seveda pridobil tudi veliko učencev na ta način, s fotografijo. To se pravi, spet smo pri tem, da fotografija ima več pomenov in tudi poslanstvo. Tako da jaz upam, z ravnateljem sem na vezi, da bo to tudi ena razstava na koncu, to podpira, mogoče celo en fotozin naredimo enkrat, mogoče naredimo knjigo okrog tega. Skratka, ta šola je za Jesenice zelo pomembna, mogoče skoraj več kot železarna, ki je njena zadnja dejala znanje, da je sploh obstajala.
Vitomir Pretnar je tudi raziskovalec lokalne zgodovine. Prispeval je članke v jeseniške zbornike pa tudi v serijo knjižic, kako so na Jesenicah včasih živeli, zdravili, preživljali prosti čas, doživljali osamosvajanje. Trenutno je povabljen k pisanju o bitlomaniji. Občinska knjižnica Jesenice je pogovor pripravila v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice. V sklopu Obrazov slovenskih pokrajin sodelujejo še Mestna knjižnica Kranj, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica ter Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič. Posnetek pogovora z Vitomirjem Pretnarjem bo od torka, 10. marca, na ogled tudi na YouTubu in sicer na kanalu Občinske knjižnice Jesenice in na portalu Obrazi slovenskih pokrajin. Z nami ste v tednu pod Triglavom. Pri Planinskem društvu Jesenice z veliko večjim optimizmom zrejo naprej kot pred dvema letoma, ko so se na gospodarskem področju znašli v velikih težavah po izvedbi obsežne investicije in najetju več kreditov za kočo pri izviru Soče. Na nedavnem volivnem občnem zboru so ob obravnavi dela v preteklem enoletnem obdobju in novih načrtih, predvsem izpostavili uspešno izvajanje sanacijskih ukrepov in nove investicije v dotrajane koče. Predsednik Bojan Rjavšek je povedal, da ima društvo stabilno poslovanje, predvsem odlični rezultati poslovanja koče na Golici in pridobljena sredstva ekosklada za energetsko sanacijo koč, bodo omogočala tudi nadaljne obnove. V lanskem letu so v koči na Golici zamenjali okna, sledila bo obnova streha in fasade, v načrtu imajo novo streho na Rjavčevi koči na Vršiču. Na občnem zboru so ugodno ocenili delo odsekov, v volivnem letu so dali popolno podporo za nadaljne vodenje društva Bojanu Rjavšku in ostalim članom organov društva. društva. Priznanja za dolgoletno delo in pomemben prispevek pri uresničevanju društvenih nalog pa so prejeli Monika Štojs, Darko Bradaškja, Igor Varel, Hasan Felič in Janko Rabič.Poslušate Teden pod Triglavom. V Kranjski Gori je potekal že 22. humanitarni veleslalom Lions Ski Open. Na tej celodnevni dobrodelni prireditvi so organizatorji in člani Lions kluba Bled Golf zbrali več kot 25 tisoč evrov za humanitarne namene. Tekme se je udeležilo več kot 50 tekmovalcev, vozili so tudi slepi in slabovidni. V ekipnem tekmovanju Lions klubov za prehodni pokal je, tako kot lani, zmagal Lions klub Novo mesto. Kot posameznik pa je bil najhitrejši Marko Ogrinc. Zbrana sredstva bodo prejeli številni pomoči potrebni. Velik del sredstev bo namenjen Centru Korak iz Kranja, ki skrbi za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo. Lions Club Bled Golf podpira njihovo delovanje že od same ustanovitve pred 22 leti. Tokrat bodo sredstva namenjena za napravo Gloreha AirTouch Easy, robotsko rokavico, ki omogoča aktivno asistirano vadbo oseb, ki niso sposobne samostojne uporabe rok. Pacient sam poskuša izvesti gib, naprava pa zazna njegov namen ter ga podpre z ustrezno silo in hitrostjo. Prav tako Lions Club Bled Golf dolgoletno sodeluje s centrom Vidim cilj iz Ljubljane in podpira organizacijo športnih aktivnosti slepe in slabovidne mladine. Tako kot lani bo sredstva prejel tudi Plavalni klub Radovljica za podporo mladim paraplavalcem, preostanek pa nekaj socialno ogroženih posameznikov. Prireditev je bila celodnevna, po veleslalomski tekmi je bil še apres-ski party, za razpoloženje je skrbel DJ Seba. Z organizacijo Lions Ski Open je Lions klub Bled Golf v dosedanjih 22 letih zbral že več kot 280 tisoč evrov ter neposredno pomagal več kot 250 pomoči potrebnim posameznikom in družinam, posredno pa več kot 2200 osebam. To je bil Teden pod Triglavom, lep dan želim, Karmen Sluga.
