1. DEL
Z Radia Triglav vas lepo pozdravljam, Matjaž Korošec. V tokratni oddaji Teden pod Triglavom gremo v Vrbo.
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je v sodelovanju z Občino Žirovnica in Zavodom za turizem in kulturo Žirovnica v petek, 6. februarja, pred kulturnim praznikom slavnostno odprlo obnovljeno Prešernovo rojstno hišo in prenovljeno gospodarsko poslopje pri Prešernovi rojstni hiši.
Slavnostna govornica na prireditvi je bila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, zbrane na slovesnosti pa so nagovorili tudi namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Barbara Jermol-Marcinčak, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za finance Klemen Boštjančič ter župan Občine Žirovnica in državni svetnik Leopold Pogačar.
Na svečani otvoritvi, ob kateri je Ribičeva domačija po dolgih letih ponovno združena in na voljo obiskovalcem, smo bili tudi z našim mikrofonom. Več podrobnosti v nadaljevanju oddaje, začnemo takoj po naslednji skladbi.2. DEL
Poslušate oddajo Teden pod Triglavom.
V petek, 6. februarja, so pred državnim kulturnim praznikom slavnostno odprli obnovljeno Prešernovo rojstno hišo ter gospodarsko poslopje. Več o tem, kakšen je načrt za Prešernovo rojstno hišo, poslopje in okolico na območju Vrbe, ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko:
Ta hiša je res eden najpomembnejših slovenskih spomenikov, zlasti v simbolnem smislu, in pomeni za širšo družbo tisto mesto, kamor praktično vsak zaide vsaj enkrat v življenju. In mi tukaj nismo končali. Trenutno smo vložili tri milijone evropskih in državnih sredstev v obnovo hiše in gospodarskega poslopja, ki je namenjeno interpretacijskemu centru, prenavlja pa se tudi objekt Vrba 1, tako da bosta dodatna dva milijona namenjena tudi temu. Predvsem zato, da bo tukaj središče interpretacije Prešerna, pa tudi pogovorov o prihodnosti, o narodu, o kulturi, o umetnosti, o preteklosti in sodobnosti. Sodoben muzej je tisti, ki bo privabljal obiskovalce od blizu in od daleč.
Kaj pomeni ta investicija za Slovenijo nasploh? Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko:
Ta investicija je absolutno ena izmed tistih, ki presega naše nacionalne meje. Ni zgolj nacionalna, državna investicija, ampak ima širši pomen, tako za zamejce in Slovence po svetu kot tudi za evropsko dediščino. Zdravljica in naša himna govorita tudi o pomenu internacionalizacije, solidarnosti, bratstva in o pomenu jezikov. Slovenski jezik si je svoje mesto, tudi današnje mesto v Evropski uniji kot uradni jezik, izboril skozi zgodovino. France Prešeren je bil eden izmed prvih, ki ga je postavil na najvišje mesto. Pisal je visoko literaturo, poezijo v slovenščini v času, ko to ni bilo samoumevno, in zaradi tega spada tudi v evropsko dediščino. Ponosna sem, da smo v našem mandatu lahko zagotovili sredstva in uspešno posodobili Vrbo in Prešerna za 21. stoletje.
Za prenovljeno Prešernovo rojstno hišo ter gospodarsko poslopje poleg nje je že urejena upravljavska pogodba. Upravljanje ostaja nespremenjeno. Gre namreč za državno lastništvo dediščine, upravlja pa občina oziroma občinski zavod in pogodba je še veljavna. Kar se tiče Ministrstva za kulturo, imamo stvari urejene. Tukaj upravlja občinski zavod. Razumemo, da je to večji zalogaj, ampak konec koncev pomeni tudi pomembno gospodarsko in turistično pridobitev za občino. Sodeluje tudi Gorenjski muzej pri razstavi, tako da so tukaj institucije, ki pomagajo in usmerjajo dediščino.3. DEL
*]:pointer-events-auto scroll-mt-[calc(var(--header-height)+min(200px,max(70px,20svh)))]" dir="auto" tabindex="-1" data-turn-id="request-WEB:bd8d590b-d1ba-4edc-acaa-d805128d7585-8" data-testid="conversation-turn-10" data-scroll-anchor="true" data-turn="assistant">
Na Radiu Triglav poslušate oddajo Teden pod Triglavom. Zagotovo vsaj enkrat v življenju Slovenec obišče Prešernovo hišo v Vrbi. Zato je prav, da ima tudi država posebno vlogo in na tem prostoru ponudi sodoben muzej, ki bo odprt prostor za razprave o preteklosti in današnjem času.
V petek, 6. februarja, so slovesno odprli prenovljeno Prešernovo rojstno hišo ter gospodarsko poslopje poleg nje. V rekonstruiranem gospodarskem poslopju bo odslej deloval tudi interpretacijski center, tako da Vrba postaja središče kulture v Sloveniji oziroma, kot je poudaril žirovniški župan Leopold Pogačar:
Jaz sem zanesljivo prepričan, da bo to postal epicenter slovenske kulture, zakajti Prešeren je epicenter naše kulture in slovenstva. Vsi ti objekti, ki jih je gradila država in s katerimi bo upravljal naš Zavod za turizem in kulturo, bodo k temu pripomogli. Na nas pa je odgovornost, da to zgodbo zdaj uspešno peljemo naprej, da razvijamo kulturni turizem, predvsem pa, da ljudje pridejo in odidejo iz Vrbe prešerne volje.
Pomembno pa je dodati še lokalni vidik. Računam, da bo konec leta zaključena tudi obvoznica Vrba, kar pomeni, da bomo promet umaknili iz tega območja, in mislim, da bo to en tak čudovit korak k temu, čemur bomo rekli epicenter. Dvajset let je, kar županujem, in vseh teh dvajset let smo se s tem ukvarjali, razmišljali in pogovarjali. Ampak predlagam: zgodovina je za nami, zgodovino bomo sicer tukaj predstavljali, ampak s pogledom v prihodnost.
Leopold Pogačar je dodal tudi, da se bo za javnost odprlo gospodarsko poslopje poleg Prešernove rojstne hiše ter spregovoril o vsebini:
Še ena rojstna hiša bo zaživela takoj po 8. februarju, kar nas seveda veseli, kajti, veste, če hiša 8. februarja ni odprta v Vrbi, je to tako, kot bi pojedel torto brez smetane. Vsebino je strokovno pripravil Gorenjski muzej skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in ministrstvom. Naši lokalni vodniki se bodo usposobili, da bo interpretacija ne samo vizualna, ampak tudi podprta z ustrezno razlago. To bo nekakšna predigra za vstop v sam muzej, ki ga predstavlja Prešernova rojstna hiša, saj je predvideno, da se skupine obiskovalcev zberejo v interpretacijskem centru, se jih pripravi na ogled in nato povabi v Prešernovo hišo.
V objektu Vrba 1, ki se gradi, je predvidena Prešernova kavarna, galerijski del in apartmajski del za umetnike, ki bodo tukaj iskali muzo. Morda se sliši romantično, ampak dejansko potrebujemo tudi to, da lahko ljudje, ki obiščejo Vrbo, tukaj tudi prespijo. Tako kot je bil Prešeren odprt do Evrope in sveta, tako bomo odprti tudi mi kot upravljavci. Mislim, da je to velik izziv ne samo za pesnike, glasbenike, slikarje, ampak še za koga, kajti to mesto, kjer danes stojimo, ima neko čarobno moč.
Teden pod Triglavom sem za vas pripravil Matjaž Korošec.
