Dober dan, z vami sem Nataša Harej. Pred nami je oddaja Triglavska Sopotja. Tokrat bo v naši družbi Jana Lampe iz Slovenske Karitas. Dober dan.
Dober dan tebi in poslušalcem.
Danes bova govorili o vaši mednarodni dejavnosti, predvsem o pomoči na prizadetih območjih – naj bo to zaradi podnebnih sprememb, vojn, naravnih katastrof in vsega ostalega. Žal se zdi, da ta krizna žarišča nastajajo vedno znova. Kako je bilo lani?
Res je. Danes je na svetu največ kriznih območij v vsej zgodovini. Na Slovenski Karitas smo lani lahko z humanitarno pomočjo priskočili na pomoč številnim ljudem na teh kriznih žariščih, seveda tudi ob podpori naše države, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Slovenska Karitas ima s tem ministrstvom vzpostavljeno humanitarno strateško partnerstvo, zato smo lahko skupaj pomagali na največjih kriznih območjih, kot so Ukrajina, Gaza, Libanon, Etiopija, Južni Sudan, Madagaskar, pa tudi po poplavah v Bosni in Hercegovini – tako s humanitarno pomočjo kot tudi pri obnovi.
Pri rekonstrukcijah vemo, da so na teh območjih, kjer so katastrofe, poplave, konflikti ali vojne, porušeni ogromni deli javne infrastrukture in domovi ljudi. Zato skušamo ljudem ponovno omogočiti osnovne pogoje za življenje. Na Slovenski Karitas smo zelo hvaležni Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve za res veliko podporo. Lani smo v okviru strateškega partnerstva prejeli nekaj več kot dva milijona evrov za humanitarno pomoč. Del sredstev je dodala tudi Slovenska Karitas ter slovenska podjetja z materialnimi in finančnimi donacijami.
Skupaj smo tako z nujno humanitarno pomočjo – torej s hrano, pitno vodo, zavetišči in zdravstveno oskrbo – pomagali skoraj 8.000 gospodinjstvom na teh območjih. Z dolgotrajno pomočjo, rekonstrukcijo in rehabilitacijo, vključno s projekti psihosocialne podpore, zdravstvene oskrbe, socialnimi programi, izobraževanjem ter dolgoročno oskrbo z vodo, pa smo pomagali več kot 50.000 posameznikom oziroma vsaj 40.000 najbolj ranljivim ljudem na kriznih območjih, ki sem jih omenila.
Trenutno je največja humanitarna kriza na svetu v Sudanu, ki je velikokrat tudi pozabljena. Več kot 30 milijonov ljudi v Sudanu, kjer od leta 2023 ponovno divja vojna, nujno potrebuje humanitarno pomoč. Na pobudo humanitarca Tomota Križnarja smo tudi na Slovenski Karitas v Nubskih gorah lani, ob podpori zunanjega ministrstva, izvedli projekt pomoči. Vedno se osredotočamo na največje potrebe – v tem primeru je to zagotovo oskrba s hrano, saj je lakota v Sudanu zelo huda.
Pomagali smo 400 kmetijskim gospodinjstvom v Nubskih gorah, in sicer na bolj trajnosten način, kot se vedno trudimo. Kmetje so prejeli orodje za obdelavo zemlje, semena različne zelenjave ter usposabljanja za učinkovitejšo pridelavo, s čimer jim omogočamo večjo prehransko varnost na dolgi rok. Izvrtane so bile tudi tri vodne vrtine, da imajo dolgoročno oskrbo z vodo. Pomagali smo tudi eni bolnišnici z nakupom zdravil, tako da je zdravstvena oskrba dosegla več kot 2.000 ljudi.
Pomagali smo tudi v Etiopiji, v Tigraju, kjer je v preteklosti divjal konflikt in je še vedno približno milijon notranje razseljenih oseb. Tam smo omogočili ponovno oskrbo z vodo za 38 vasi. Sama sem območje lani tudi obiskala in moram reči, da je to zelo pretresljivo. Gre za zelo odročne vasi, kjer so ženske včasih hodile tudi po šest ur do pitne vode. Zdaj pa vidiš, kako so domačini veseli, ker imajo ponovno dostop do pitne vode v svoji vasi. Vojna namreč uniči ogromno infrastrukture in povzroči veliko trpljenja.
Vedno pa ostaja skrb, kaj bo naprej. V Tigraju bodo letos ponovno volitve in obstaja nevarnost novih nemirov, kar je seveda dodatna skrb glede pomoči v prihodnjem letu. To so afriške države, ki so od začetka vojne v Ukrajini izgubile precej pomoči razvitih držav, saj se je pomoč – upravičeno – močno usmerila v Ukrajino in na Bližnji vzhod, predvsem v Palestino. Afrika pa je kljub temu najbolj prizadeta in vedno nosi dodatne posledice globalnih kriz. Cene hrane in osnovnih življenjskih dobrin so močno narasle, prisotnih je približno 15 aktualnih konfliktov, poleg tega pa še posledice podnebnih sprememb. Vse to pomeni, da vse več ljudi živi v revščini in lakoti. Zato je pomoč Afriki res nujna in življenjskega pomena.
V okviru strateškega partnerstva smo lani podprli tudi tri projekte pomoči Ukrajini na različnih področjih. To je res velika pomoč in izraz solidarnosti Slovenije skupaj z zunanjim ministrstvom. Naj na kratko naštejem nekaj primerov, da bodo poslušalci razumeli potrebe. To zimo smo več kot 600 družinam v regijah Dnipropetrovsk, Zaporižje in Sumi pomagali z nakupom kurjave. Prav v teh krajih je bila energetska infrastruktura močno bombardirana, zato je bila pomoč z drvmi za celo zimo izjemno pomembna. Elektrike pogosto ni, tudi naši sodelavci poročajo, da je nimajo niti v glavnem mestu, zato so razmere to zimo res zelo težke.
V Harkovski regiji smo pomagali obnoviti 103 hiše, ki so bile poškodovane v bombardiranjih, da imajo ljudje spet streho nad glavo, okna in osnovne pogoje za bivanje. Gre za preproste, pogosto starejše ljudi, kmete in družine z otroki, ki se niso mogli umakniti drugam. Ta pomoč jim res ogromno pomeni.
Velik poudarek smo namenili tudi psihosocialni pomoči otrokom, vključno z invalidnimi otroki. V preteklosti smo obnovili center za pomoč invalidnim otrokom v Žitomirju, kjer smo podprli tabore. Na tem območju je tudi veliko notranje razseljenih oseb, zato smo podprli delovanje Karitasove ljudske kuhinje v Žitomirju, kjer smo omogočili pripravo in razdelitev 11.000 obrokov. Zagotovili smo tudi kombi z generatorjem za razvoz pomoči.
Ta območja je lani oktobra obiskala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, zato smo veseli, da je videla konkretne rezultate slovenske pomoči. Prav tako smo v Slovenijo pripeljali otroke iz Harkovske regije, z območij ob frontni črti, na letovanje, da so vsaj za kratek čas pozabili na stiske. Gre večinoma za otroke, ki so izgubili očeta na fronti.
Da si poslušalci lahko predstavljajo, kam gredo sredstva uradne razvojne pomoči: Slovenija je kot razvita država dolžna pomagati državam v razvoju in tistim, ki so v krizah. Seveda nismo pozabili niti na Gazo. Skupaj z lokalno Karitas smo 600 družinam pomagali z denarno pomočjo za preživetje. Čeprav so cene zelo visoke, so družine tako lahko kupile osnovne stvari. Pomagali smo tudi obnoviti bombardiran zdravstveni center v mestu Gaza ter zagotovili zdravila za več zdravstvenih centrov lokalne Karitas. To je bila velika solidarnost Slovenije s trpečimi v Palestini.
Nismo pa pozabili niti na bližnje države, predvsem Bosno in Hercegovino, ki so jo lani oktobra prizadele hude poplave. Tudi sami vemo, koliko časa traja obnova po poplavah – še posebej v državi, ki ima šibkejše zmogljivosti. Pomagali smo v Jablanici, Kiseljaku in Fojnici pri obnovi cest, vodovodne infrastrukture, šol in druge javne infrastrukture.
Naša pomoč je lani segla tudi v druge države, med drugim v Venezuelo, kjer se krize vrstijo že več let. Verjetno bodo potrebe letos ostale podobne, saj v okviru strateškega partnerstva z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve nadaljujemo projekte na istih kriznih območjih. Zelo pomembno je, da se pomoč nadaljuje dalj časa, da ljudje niso prepuščeni sami sebi in da čutijo varnost. Obenem je pomembna tudi prepoznavnost slovenske pomoči v teh državah.
Na Slovenski Karitas smo zelo hvaležni, da imamo mednarodno mrežo Karitas, ki deluje v vsaki državi, saj tako res dobro poznamo potrebe in vemo, da pomoč pride v prave roke. Rezultati projektov so vidni, zato smo veseli, da smo lahko blizu ljudem, ki živijo v izjemno težkih, pogosto nečloveških in življenje ogrožajočih razmerah. Pomagamo jim preživeti in okrepiti odpornost, tudi z dolgoročnimi projekti.
Naši sodelavci Karitas so prisotni pred krizo, med krizo in po njej, zato lahko pomagamo hitro in učinkovito. Obenem pa se obračamo tudi na vas, poslušalce, s pozivom k solidarnosti. Vsak dar šteje. Trenutno so največje potrebe v Ukrajini, kjer so sredstva vse manjša, potrebe pa vse večje, vojna pa se žal nadaljuje. Včeraj sem govorila z našo sodelavko, ki dela za ukrajinsko Karitas, in pravi, da je stanje vedno hujše, čeprav se o tem v medijih ne govori dovolj.
Zato vabimo k solidarnosti. Slovenska Karitas ima že od začetka vojne odprt transakcijski račun za Ukrajino, možna so tudi SMS-darovanja: UKRAJINA5 ali UKRAJINA10 na 1919. Iskrena hvala vsakemu, ki pomaga. Če pa želite pomagati drugje, se lahko obrnete na Slovensko Karitas in se bomo skupaj dogovorili.
Res hvala vsem, ki jim je mar tudi za ljudi v drugih državah. Vemo, da se vse, kar se dogaja na svetu – od podnebnih sprememb, pandemij do vojn – dotika tudi nas vseh. Če ljudje nimajo dostojnih pogojev za življenje, bežijo iz svojih domov. Zato jim skušamo omogočiti čim bolj dostojno življenje, čim bližje domu, saj si tega vsi želimo. Če bomo sodelovali in si pomagali, bo svet morda vsaj malo boljši.
V naši družbi je bila Jana Lampe iz Slovenske Karitas, z njo sem se pogovarjala Nataša Harej. Lep dan še naprej vam želim.
